Vodilni predstavniki strank so na povabilo predsednika vlade Janeza Janše obravnavali podporo fiskalnemu pravilu in predlog partnerstva za izhod iz krize in protokola o vplivu in odgovornosti, ki naj bi opredelila sodelovanje med koalicijo in opozicijo pri ključnih odločitvah ekonomske politike v prihodnje.

Janša je spomnil, da je državni zbor (DZ) pred kratkim ratificiral evropsko pogodbo o fiskalnem paktu, kljub temu pa predstavniki poslanskih skupin vnosa pravila v ustavo niso podprli. Rok za sprejem takšnega pravila se sicer še ni iztekel, je pa po besedah Janše vsaka članica v drugačnem položaju. Nemčija je denimo fiskalno pravilo sprejela že pred tremi leti in danes "žanje rezultate", je povedal premier.

"Zakaj jih moti omejitev referendumov?"

Janša ne razume, kako lahko Pozitivno Slovenijo in SD, ki sta bili v preteklosti najbolj za omejitev referendumskega odločanja, moti, da bi imelo fiskalno pravilo za posledico prav omejitev referenduma. Možnost, da se spremeni člen ustave, ki govori o referendumu, je po njegovih besedah sicer možna, a se je razprava o tem, da fiskalna zakonodaja ne more biti predmet referenduma, nekoč že končala neuspešno.

Za določitev referendumskega praga

Jani Möderndorfer je po posvetu dejal, da fiskalnega pravila, kot je predlagano trenutno, v poslanski skupini Pozitivne Slovenije (PS) ne bodo podprli, saj "skrito" odpira vprašanje referenduma, česar po njihovem ne gre reševati skrito s posameznimi koraki znotraj ustave, temveč ga je treba odpreti na splošno. So za jasno določitev, v katerih primerih referendum sploh pride v poštev, da bi si tako nalili čistega vina. Dodal je, da v PS ne pristajajo na referendume s področja človekovih pravic, zavzemajo pa se tudi za določitev referendumskega praga, nad katerim bi bil referendumski izid veljaven.

Tudi predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor podpira vnos fiskalnega pravila v ustavo, a to pravilo po njegovem ne bi smelo predstavljati obvoda za omejevanje referenduma. Zato je predlagal, da bi hkrati začeli urejati tudi referendumsko zakonodajo, v kateri bi določili, da zakoni fiskalne narave ne bi bili predmet referendumskega odločanja.

"Bolje manj prihranka kot padec na referendumu"

Pahor je spregovoril še o zakonu o uravnoteženju javnih financ in izpostavil, da bi morebitni padec zakona na referendumu pomenil veliko gospodarsko in politično negotovost. Zato si želi, da bi vlada s socialnimi partnerji našla kompromisne rešitve. Kot je dejal, bi bilo bolje, da bi zakon zagotavljal zgolj 500 ali 600 milijonov evrov prihranka, kot pa da bi padel na referendumu.

Koalicija potrebuje glasova Vogrina in Simčiča

Zvečer se bo vlada srečala tudi s koalicijskimi poslanci na temo ukrepov za uravnoteženje javnih financ, ki jih je vlada pred kratkim posredovala v parlamentarno proceduro, o vsebini ukrepov pa še vedno tečejo pogajanja med vladno in sindikalno stranjo. Ali se bosta udeležila tudi nepovezana poslanca Ivan Vogrin in Ivan Simčič, je Janša odgovoril, da najverjetneje ne, saj so bili povabljeni poslanci petih koalicijskih strank. Dodal je, da bo treba status omenjenih poslancev še ugotoviti, da pa vlada pri glasovanjih v DZ računa tudi na njune glasove, saj je potrebna enotnost.