"Med 38 letos prepoznanimi okuženimi je bilo kar 22 oziroma 58 odstotkov poznih diagnoz, ko bi okuženi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila," pravi Irena Klavs z inštututa za varovanje zdravja (IVZ). Pri osmih bolnikih z okužbo s HIV se je že razvil aids – sočasno z okužbo s HIV so jim tako že postavili diagnozo aids. Osem ljudi je letos zaradi aidsa umrlo.

Zdravniku se ne razkrijejo

Slovenija spada med države, kjer se zaradi možnosti okužbe z virusom HIV testira majhen odstotek ljudi. Testiranje pri osebnem zdravniku je brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji je breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). V Društvu informacijski center Legebitra opozarjajo na strah istospolno usmerjenih, da bodo pri zdravniku, če razkrijejo svojo spolno usmerjenost, naleteli na stigmo. "Tudi v center Legebitre na Trubarjevi cesti v Ljubljani, kjer imajo MSM možnost testiranja na HIV, prihajajo izjemno prestrašeni ljudje. Strah jih je namreč, da bi jih kdo tam videl in prepoznal," pravi Miha Lobnik, vodja programa Testiraj se.

Slabše možnosti

"Zavedati se je treba, da imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in kakovostnejše življenje," poudarja Evita Leskovšek z IVZ. Če je okužba odkrita pozno, je možnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje manjša, zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrt zaradi aidsa večje.

Okuženi tudi starejši

V začetku pandemije aidsa se je okužba s HIV in aidsom širila predvsem med mladimi, ki so imeli običajno bolj tvegane spolne odnose. Zdaj poleg mladih breme bolezni vse bolj prevzema starejša generacija. Prvič od začetka pandemije aidsa je med okuženimi v srednje razvitih državah več kot polovica, v razvitih državah pa tretjina starejše populacije.