Z vstopom Hrvaške v Schengen se je število ilegalnih migrantov, ki vstopajo v Slovenijo, bistveno povečalo. Od začetka leta pa do konca ferbruarja je bilo tako obravnavanih 5.162 nedovoljenih vstopov v državo, v istem obdobju lani pa 1.295 nedovoljenih vstopov. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka, Rusije in Kube.  

Preko Slovenije v Italijo

"Glede povečanega števila nedovoljenih prehodov meje v prvih dveh mesecih letos pojasnjujemo, da je s 1. 1. 2023 Hrvaška začela v celoti izvajati schengenski pravni red (pridružitev schengenskemu območju), zaradi česar Slovenija nima več zunanjih kopenskih meja. Spremenila se je tudi metodika in taktika dela policije, še zlasti so se okrepili izravnalni ukrepi," pravijo na policiji.

Migranti, ki jih v Sloveniji obravnava policija, v EU in schengensko območje večinoma vstopijo na zunanji schengenski meji, ki jo nadzira Hrvaška. V območju brez nadzora tako gre za sekundarne migracije.

Večina ilegalnih migrantov preko Slovenije potuje v Italijo in nato naprej v Nemčijo. Po informacijah virov blizu vladi naj bi se zaradi tega že slabšali odnosi med Slovenijo in Italijo. Predvsem pa se v Sloveniji bojijo, da bi Italija uvedla iste ukrepe, kot jih je na svoji meji Avstrija. 

Znotraj schengenskega območja na državnih mejah ni nadzora. Zaradi migrantske in begunske krize leta 2015 je več držav, med njimi Avstrija, znova uvedlo kontrole na mejah. To možnost je EU dovolila za omejeno časovno obdobje dokler traja varnostna grožnja. Avstrija je nato nadzor na svoji meji z Madžarsko in Slovenijo ves čas podaljševala, vsakič za novo zaporedno šestmesečno obdobje.

Avstrijska meja zaprta že osem let

Novembra lani je Avstrija Evropsko komisijo obvestila, da bo še podaljšala nadzor na notranji meji s Slovenijo in sicer do 11. maja letos. Med razlogi, ki jih Avstrija navaja za podaljšanje nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo, so povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanja sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU ter tudi aktivnosti organiziranih skupin tihotapcev.

Slovenija medtem ocenjuje, da je odločitev Avstrije neutemeljena oziroma da avstrijska stran ni dokazala obstoja nove grožnje varnosti.

Dovoljeno le pol leta

Trajanje začasnega mejnega nadzora na podlagi resne grožnje javnega reda ali notranji varnosti v državi članici je namreč možno samo za pol leta, država članica pa lahko podaljša začasni mejni nadzor samo v primeru, kadar se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje. Stališče o časovni omejitvi nadzora na notranji meji Schengna, je v sodbi potrdilo tudi sodišče EU. 

Glede na statistične podatke obeh strani je število ilegalnih prehodov meje in vrnjenih oseb nizko in primerljivo številkam iz prejšnjih let, zato Slovenija pričakuje, da bo  Avstrija ukinila izvajanje začasnega mejnega nadzora. 

Da se podobna zgodba ne bi ponovila z Italijo, se Slovenija zavzema za omejitev migracij na celi Balkanski poti oziroma za to, da ilegalni migranti ostanejo v Turčiji, ki prejema finančno pomoč EU in se nato, ko je to mogoče, vrnejo domov. Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex sicer poroča o 28-odstotnem upadu migracij na zahodnobalkanski migracijski pot v prvih dveh mesecih letošnjega leta, predvsem zaradi uskladitve vizumskega režima Srbije z režimom EU. Je pa ta pot druga najbolj aktivna migracijska pot v EU s približno 8.400 nezakonitimi prehodi.

V obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 je bilo v Sloveniji obravnavanih 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Število je večje za 214 odstotkov glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov.

"Statistični podatki jasno kažejo, da Slovenija ne more biti oaza brez migracij. Razmere v glavnih državah izvora migracij se ne izboljšujejo, ampak se celo slabšajo. Zato se kritična masa ljudi, ki se odloča za migracije iz različnih razlogov, povečuje," pravijo na policiji. 

Slovenska policija s policijami sosednjih držav Italije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije na področju preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij sodeluje v okviru mešanih patrulj. 

Proces Brdo: Zagotoviti je treba dostojanstveno in trajnostno vračanje migrantov

V začetku aprila bo v Portorožu potekalo neformalno srečanje ministrov za notranje zadeve procesa Brdo, ki že vrsto let služi kot platforma, v okviru katere Slovenija sodeluje pri obravnavi aktualnih izzivov na področju notranje varnosti in migracij.

Ministri držav Zahodnega Balkana, Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, ki so vabljeni na konferenco, bodo pregledali prve rezultate dogovora, ki so ga sprejeli generalni direktorji policij procesa Brdo novembra lani, in identificirali še druge aktivnosti za krepitev boja proti tihotapljenju migrantov, ki bodo načrtovane v skladu z dejanskimi potrebami partnerjev iz regije Zahodnega Balkana. "Prav tako je poleg okrepljenega boja proti tihotapljenju migrantov za celovit pristop k upravljanju migracij ključno zagotoviti tudi dostojanstveno in trajnostno vračanje ter reintegracijo," pravijo na policiji. 

sergeja.hadner@styria-media.si