"Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa za leto 2022 kaže, da bi lahko bil v zadnjem mesecu letošnjega leta realiziran primanjkljaj v višini kar -1.478 milijonov evrov, od tega 1.008 milijonov evrov nepovezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Realizacija do vključno novembra tako še dodatno potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da je sprejeti rebalans nerealističen," so v mesečnem pregledu dogajanja zapisali na Fiskalnem svetu.

"Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi t. i. 'očiščena' poraba (brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje) decembra lahko znašala okoli 2,3 mrd EUR, kar je za okoli 1,3 mrd EUR več kot v povprečju prvih enajstih mesecev. To po naši oceni ni realistično, dejanska poraba pa bo zelo verjetno nižja. To je nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo," so opozorili.

Po začasnih podatkih je bil primanjkljaj državnega proračuna v prvih enajstih mesecih 562 milijonov evrov, kar je skoraj dve milijardi evrov manj kot lani. Razlika je posledica covid odhodkov. Če letos ne bi imeli ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje, bi imel državni proračun presežek v višini 298 milijonov evrov.

Za omilitev posledic draginje je vlada letos iz proračuna namenila že 430 milijonov evrov, v decembru naj bi glede na že znane ukrepe porabili še okrog sto milijonov evrov.

Vlada je napovedala nov sveženj ukrepov za leto 2023, ki naj bi po njeni oceni znašali 1,2 milijarde evrov. V kolikor je ta ocena realistična, bi bila celotna rezerva za ta namen v sprejetem proračunu za prihodnje leto izkoriščena in tako glede na sprejete spremembe proračuna ne bi bilo več prostora za morebitne dodatne ukrepe. 

Fiskalni svet

Na mesec smo povprečno dobili 68 milijonov evrov, decembra biu jih morali 382. Skupni prihodki od EU sredstev so v enajstih mesecih znašali 813 mio evrov, kar je 5,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Kljub znižanju projekcije v rebalansu glede na proračun iz oktobra lani za okoli 0,5 milijarde evrov ocenjujemo, da letna realizacija znova ne bo dosegla proračunskih načrtov. Za to bi namreč morali decembra pridobiti še 382 milijonov evrov, kar bi impliciralo precejšnjo pospešitev rasti ob koncu leta (na 117 %)," opozarjajo na Fiskalnem svetu.

Podobno nerealistično je bilo načrtovanje investicij. Povprečna mesečna poraba je bila sto milijonov evrov, da bi dosegli letni načrt bi jih morali v decembru porabiti 793, kar je skoraj osemkrat več. V prvih enajstih mesecih je bilo porabljenih 1,1 milijarde evrov, da bi se uresničili načrti iz rebalansa, ki so ga sprejeli septembra, bi morali decembra porabiti še 793 milijonov evrov. "V tem primeru bi se morala decembra medletna rast s 27,8 % v povprečju enajstih mesecev pospešiti na okoli 125 %. To potrjuje našo oceno, da so bile investicije tudi v rebalansu načrtovane v nepotrebno visokem obsegu, ki ne bo realiziran," so že opozorili v Fiskalnem svetu.

dezurni@styria-media.si