Foto: Saša Despot Boštjan J. Turk V naši novi rubriki pravni strokovnjak mag. Boštjan J. Turk odgovarja na pravne dileme.

Zaradi sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih je promet z zaščitenimi kmetijami med živimi fizičnimi osebami dovoljen (črtan je 18. člen zakona), vendar pa dediče pri dedovanju še vedno omejuje Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. V čem je razlika med drobitvijo zaščitenih kmetij v pravnem prometu med živimi in drobitvijo v primeru dedovanja? V praksi bi lahko prihajalo do situacij, ko bo dedičem zaradi zakonskih omejitev dedovanje omejeno, druge fizične osebe pa bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev opravljale pravni promet z zaščitenimi kmetijami. Je bilo s tem kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom?

Čeprav je zakonodajalec s črtanjem omenjenega 18. člena, ki je omejeval promet z zaščitenimi kmetijami dosegel določene ugodne učinke, kot je denimo zmanjšanje gospodarske škode takih kmetij, ki so se znašle v finančnih težavah (in so morale ob najemu kreditov hipoteko vpisati na vsa zemljišča, ki so obsegala zaščiteno kmetijo), pa ostaja dejstvo, da je še vedno v uporabi Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki preprečuje drobitev takšnih kmetij in je predvsem v korist enega dediča prevzemnika.

V skladu z ZDKG zaščiteno kmetijo deduje praviloma le en dedič. Možno je, da zaščiteno kmetijo deduje tudi več dedičev, a le pod pogoji, ki jih zakon izrecno določa (denimo zapustnikov preživeli zakonec in potomci, ki jih ima ta z njim), kar ne spremeni dejstva, da je ratio legis ZDKG v tem, da naj bi tako kmetijo praviloma dedoval le en dedič, drugi dediči pa naj bi se praviloma izločili. 

V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je z ukinitvijo 18. člena omogočil promet z zaščitenimi kmetiji med fizičnimi osebami je res nastala pravna situacija, v skladu s katero se bodo lahko take kmetije drobile in bodo do njihovih delov lahko prišli zainteresirani kupci, kar je dedičem zaščitenih kmetij praviloma onemogočeno.

S tem se seveda postavlja vprašanje, ali je bilo s tem kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom? To načelo je treba razumeti tako, da je razlikovanje sicer dopustno, a morajo za to obstajati razumni razlogi. V konkretnem primeru bodo dediči zaščitenih kmetij, ki bi bili morda zainteresirani za prevzem takih kmetij, pa bodo zaradi pravil ZDKG izločeni iz dedovanja, postavljeni v slabši položaj od kupcev zaščitenih kmetij po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, po mnenju ministrstva zaradi tega, da bodo lažje sanirali svoje finančne težave. 

Sam menim, da je zakonska rešitev sicer nekoliko sporna, ne pa v takšni meri, da bi lahko rekli, da je z njo prišlo do kršitve načela ustavnega načela enakosti pred zakonom, saj je še vedno bistveno, da se zaščitene kmetije ne delijo. Če bi bilo namreč omogočeno tudi dedovanje zaščitenih kmetij več dedičem, bi bilo ogroženo načelo nedeljivosti zaščitenih kmetij. 

Mag. Boštjan J. Turk