S predlogom koalicijskih poslancev, ki ga je že v petek podprl matični odbor za delo, koalicijski poslanci želijo, naj ustavno sodišče odloči, ali z odložitvijo
uveljavitve novega pokojninskega zakona prihaja do neustavnih posledic oziroma ali bi do njih lahko prišlo, če bi bil zakon na referendumu zavrnjen.

Če bodo poslanci sprejeli takšno odločitev, bo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma ustavljeno.

V koaliciji tudi opozarjajo, da z neuveljavitvijo zakona zaradi naraščanja izdatkov proračuna za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne ne bo možno znižati proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP. To bo pomenilo, pravijo v koaliciji, da Slovenija krši maastrichtske kriterije.

Pokojninska reforma je pot v revščino
Z zbiranjem 40.000 podpisov za referendum o pokojninski reformi so sindikati začeli 6. januarja, potem ko je državni zbor 23. decembra po vetu državnega sveta njihovo zahtevo potrdil. Prepričani so, da  delavci ne bodo mogli izpolniti pogojev za starostno upokojitev brez odbitkov, kot jih postavlja reforma, in da se bodo zato morali upokojevati predčasno, kar pomeni pot v revščino.

Sindikati se ne strinjajo s postopnim zviševanjem starostne meje na 65 let, v primeru tistih, ki so začeli delati zgodaj in se bodo lahko upokojili mlajši, pa nasprotujejo zahtevani pokojninski dobi 43 let za moške in 41 let za ženske.

Menijo, da bi za polno pokojnino brez odbitkov morala zadostovati tri leta krajša pokojninska doba.