Izraz novomedijska (intermedijska) kultura je vse bolj prisoten v javnem prostoru, čeprav veliko ljudi njegovega pomena ne pozna prav natančno. A prav to je karta, na katero so po zatonu energetike (zaprtje termoelektrarne in rudnika) in težke industrije stavili v Trbovljah.

Novomedijska paradigma združuje umetnost, znanost, tehnologijo in gospodarstvo, koncept pa se nezadržno širi po zemeljski obli.

Večina pozna center za jedrske raziskave CERN, manj jih ve, da vključuje tudi zelo ugledno umetniško rezidenco. Zgledu želijo na svoj način, tudi zaradi gospodarske koristi, slediti v največjem zasavskem mestu.

Središče Zasavja je še v 80-ih letih 20. stoletja premoglo več kot 14.000 delovnih mest, danes je največji delodajalec v Občini Trbovlje tamkajšnja bolnišnica. Trend je torej treba obrniti, rastoča novomedijska kultura pa ponuja priložnost, da se z razpoložljivim znanjem ustvarijo nove priložnosti za nove generacije. 

Foto: Sr(e)čno Trbovlje Zoran Poznič Srce TNM je v Delavskem domu Trbovlje (DDT). Njegov direktor mag. Zoran Poznič že več let vodi projekt, ki bo kmalu dobil bolj ambiciozne okvirje. "Trbovlje novomedijsko mesto je projekt, ki zaobsega smernice razvoja nekega postindustrijskega mesta. To je poizkus, da lokalna skupnost prenese vrednote, navade in izkušnje iz industrijske dobe, ki nepreklicno izginja v temo časa, v informacijsko, postindustrijsko dobo," je poslanstvo novomedijskega centra strnil Poznič.

Za nov gospodarski zagon

TNM s poseganjem v različne družbene sfere skuša dati nov zagon Trbovljam, naslanja pa se na rastočo novo IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) industrijo, ki raste v revirjih. "Gre za podjetja kot so Dewesoft, Katapult, Chipolo ... Nastaja skupina mladih, ki hudičevo dobro obvlada vse aspekte tehnologij, ki posegajo v virtualne svetove, v princip razširjene realnosti," je poudaril Poznič in izpostavil tudi povezavo s trboveljskim podjetjem Aeroform, ekskluzivnim partnerjem Pipistrela na področju šolanja in testiranja letal.

V načrtu TNM je razvoj tržno usmerjenega laboratorija. "Na nek način bo to industrijski objekt, delal bo po naročilih. Delal bo tudi raziskave za načrtovani Virtualni muzej rudarstva," je komercialne načrte razkril direktor DDT.

Ključno je izobraževanje

Velik del projekta TNM je usmerjen v izobraževanje. V okviru Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje (GESŠ) bo kmalu zaživel program Novomedijski tehnik.

V TNM bodo pripravili še dveletni višješolski program, izvajal naj bi v Trbovljah, načrti pa segajo vse do doktorske ravni študija. 

TNM sicer že izvaja strokovne module na trboveljski Strojni in tehniški poklicni šoli (STPŠ) v okviru programa Računalniški tehnik, ukvarja se s spletnim izobraževanjem, mentorstvom in organizacijo delavnic za različne ciljne skupine.

Delo tudi za jezikoslovce

V Trbovljah poleg usposabljanja mladih za nove gospodarske panoge želijo tudi osveščati. Temu je namenjen tudi festival Speculum Artium. Festival pod okriljem DDT in TNM je mednarodno priznan, letos je z naslovom Realnost pod nadzorom potekal že osmo leto po vrsti. Vabil je k razmisleku o brisanju meje med javnim in zasebnim, med svobodo in manipulacijo v sodobnem svetu visoke tehnologije in informatike. Vabilo k filozofskemu razmisleku torej.

"Skušamo se izogniti pastem, ki jih hiter razvoj prinaša. Gre za nov način izobraževanja, humanizacijo tehnologije, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kreativnost, samozavest. Treba se je vprašati, kako očlovečiti rabo novih tehnologij. Kako bi nam lahko tehnologija služila v pozitivnem smislu," je dejal Poznič.

Da je novomedijska kultura zelo široka priča tudi naslednja izjava vodje TNM: "Delo bomo našli tudi za jezikoslovce. Slovenščina ima namreč hude probleme s prevajanjem tehnoloških izrazov."

V naslednjih štirih ali petih letih pričakujejo okrog 30 delovnih mest znotraj TNM, projekt pa je sila pomemben kot podpora podjetniškemu pospeševalniku Katapult, kjer se kalijo start-upi. V Zasavju upajo, da bo kakšno od obetavnih mikropodjetij kmalu zmoglo preboj in s tem poskrbelo za lepšo gospodarsko sliko mesta in regije.

Poznič opozarja na pomembnost razpršenosti novomedijskih centrov v Sloveniji. "Sedaj je vprašanje, ali bosta ta kultura in njen potencial penetrirala po vsej državi, ali se bo vse to zaprlo v nek 'slonokoščen stolp' v Ljubljani. Za razvoj države bi bila razpršenost brez dvoma boljša opcija."

Podpora na lokalni in državni ravni

Trboveljska županja Jasna Gabrič ves čas podpira projekt, zagotovila je, da bo tako tudi v bodoče. "Novomedijski center in pripadajoča subkultura nista nastala na umeten način, ampak je to že bilo prisotno v naših krajih. Prav je, da se to izkoristi in nadgradi. Trbovlje so idealno mesto za takšen projekt," je povedala najmlajša slovenska županja in tudi sama opozorila na povezavo med TNM in obetavnimi start-upi.

V Trbovljah izvoljeni poslanec Združene levice Luka Mesec, eden od petih v revirjih izvoljenih predstavnikov ljudstva v Državnem zboru, od začetka svojega mandata spremlja projekt.

"Novomedijski center in celoten projekt okrog DDT je po mojem mnenju najboljši razvojni koncept, ki sem ga srečal v teh krajih. Vse ostalo je nostalgija za starimi industrijami, resignacija ali sanjarjenje v oblakih. Na občinskih sejah sem že slišal, da je prihodnost Trbovelj turizem. Na to bi jaz odgovoril takole: ko res ne veš, kakšen razvoj bi ponudil, rečeš turizem. TNM je najboljša stava za prihodnost tega mesta," je svoje mnenje podal Mesec.

Avstrijski Linz se je prav z vlaganji v povezovanje umetnosti, tehnologije in gospodarstva v zadnjih 30 letih iz mesta s propadajočo in zastarelo industrijo spremenil v svetovni novomedijski center, katerega krona je festival Ars Electronica. Morda bodo Trbovlje, nekoč industrijski velikan, šle po enaki poti.

Foto: OŠ Tončke Čeč Trbovlje