"Migranti so dobro organizirani, imajo GPS, telefone in komunicirajo s ciljnimi državami, zato obstaja možnost, da bi zaradi dogajanja na srbsko-hrvaški meji pot spremenili," je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.
Znakov, da bi begunci pot začeli spreminjati, še niso zaznali, vendar pa možnosti, da bi begunci začeli vstopati na jugozahodu države, ni mogoče izključiti. "To bi bil izjemen izziv, del kapacitet bi morali prelocirati, vendar se bomo, če se nakaže ta opcija, pravočasno odločili," zatrjuje Šefic.
Na Hrvaško dnevno vstopi med štiri in pet tisoč ljudi, Hrvaška pa jih, glede na dogovor, še vedno večino usmerja proti Madžarski. "Če to ne bi bilo možno, se bodo preusmerili proti Sloveniji," pravi Šefic. Slovenija se tako pripravlja na drugi val beguncev.
Drugi val beguncev bi lahko bil številčnejši
Takoimenovana druga faza begunskega vala bi lahko bila bistveno obsežnejša kot prva, ko je Slovenijo prečkalo 3600 beguncev.
"Vzpostavljamo večje kapacitete, skrbijo pa nas tudi vremenske razmere, ki so se v tem tednu že poslabšale. Ne le dež, ampak v višjih legah tudi nekaj snega in padanje temperatur, vse to dodatno otežuje morebitno oskrbo zlasti večjega števila ljudi." pravi Šefic. Poleg vprašanja oskrbe je po njegovih besedah pomemben tudi varnostni vidik, saj je ob dejstvu, da bi bilo v posameznih kapacitetah na enem mestu nastanjeno večje število ljudi, treba primerno poskrbeti tudi za varovanje.
"V okolju, kjer bodo šotorska naselja, moramo zagotoviti varnost in normalno delu ljudi, ki tam živijo, kar je velika odgovornost."
Po besedah Srečka Šestana so kapacitzete trenutno povečali na 4 tisoč postelj, dogovarjajo pa se še za dodatne namestitve. Deloma so povečali zmogljivosti na obstoječih lokacijah, hkrati pa se dogovarjajo za nove.
Migranti lahko pri nas ostanejo tudi dlje časa
Po njegovih besedah se pripravljajo tudi na možnost, da bi migranti, ki bi v naslednjem obdobju prišli v Slovenijo, v državi ostali dlje časa. Kot je dejal, bi bil to še dodaten izziv. Glede na zelo popolnjene kapacitete v sosednjih državah, ki sprejmejo največ migrantov, pa tega ni možno izključiti.
"Z Avstrijo odlično sodelujemo, bodo pa na položaj v Avstriji vplivale aktivnosti v Nemčiji. Upam, da bodo te komunikacije tekle tako dobro še naprej,"
Bodo morale za namestitvene centre skrbeti občine?
Če bo bodo begunci pri nas ostali dlje časa, bo potrebno vzpostaviti strukture, ki bi zanje skrbele, saj v civilni zaščiti ali vojski na način, kot to počnejo sedaj, na daljši rok ne bodo zmogli. Nastanitvene centre naj bi tako predali v upravljanje najverjetneje občinskim strukturam ali pa bi lahko zaposlili ljudi preko javnih del.
dezurni@zurnal24.si