Tudi državljani lahko sami veliko naredimo za večjo transparentnost dela javnega sektorja. Pri tem moramo slediti trem preprostim korakom. Najprej od javnega sektorja pisno ali po elektronski pošti zahtevamo dokumente.

Nato počakamo dvajset delovnih dni. V primeru, da nam zahtevanih dokumentov ne izročijo, pa se lahko s pritožbo obrnemo na informacijskega pooblaščenca.

"Vse to ti omogoča Zakon o dostopu do informacij javnega značaja," so zapisali na spletni strani informacijske pooblaščenke Pirc Musarjeve.

Narašča število neodgovorjenih vprašanj

Tam sicer ugotavljajo, da je "radovednost" državljanov na zelo zadovoljivi ravni, kar postopoma prisili celoten javni sektor, da je s svojim delovanjem odgovornejši do davkoplačevalcev.

A kljub temu še naprej narašča število primerov, ko organi prosilcem v 20 dneh ne posredujejo dokumentov ali pa jim z odločbo zavrnejo vpogled v določene podatke.

"Takšna praksa je popolnoma nesprejemljiva. V demokratični družbi ima namreč vsakdo pravico, da mu organi oblasti pojasnijo, zakaj so mu omejili z ustavo zagotovljeno temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja," opozarja Pirc Musarjeva.

So res vsi podatki tajni?

Nekateri organi se pri zavrnitvi dostopa do podatkov sklicujejo na tajnost podatkov.

V tem primeru gre lahko le za tiste podatke, ki so pravilno označeni in bi lahko z njihovim razkritjem nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi.

Pirc Musarjeva je zato pristojne organe pozvala, naj pri razlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja sledijo temeljnemu namenu zakona, ki je v zagotavljanju javnosti delovanja vseh organov.

To pomeni, da je prost dostop do informacij pravilo, zakonske izjeme pa je treba razlagati restriktivno.