"Strojništvo je v tej državi podcenjeno in slabo plačano. Skoraj vsak, ki je zaposlen v javni upravi, zasluži več in z veliko manj stresa." Tako je v svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev med drugim zapisal eden od razvojnikov (ime je znano uredništvu). Dejal je, da se intenzivno uči angleščine, in pristavil: "Ob prvi priložnosti grem in se nikoli več ne vrnem."

Začnejo pri 750 evrih neto

Razlog velikega nezadovoljstva številnih zaposlenih v razvojnih oddelkih v gospodarstvu so tudi več kot desetkratne plačne razlike med upravo in njimi. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je leta 2010 zaslužil 190 tisoč evrov bruto (zadnji dostopen podatek), kar znese 15.800 evrov bruto na mesec, njegovi zaposleni v razvojnem oddelku pa (brez dodatka na delovno dobo) dobijo le tisočaka, največ tisočaka in pol bruto – to je od 750 do 1.100 evrov neto. Najvišja plača v razvojnih oddelkih Gorenja naj bi bila 1.500 evrov neto, pa še to jo vrhunski strokovnjaki dosežejo zaradi že skoraj 40 let delovne dobe.

Nič bolje ni po naših virih v Kolektorju ali Hidrii. V Helli Saturnus, kjer v razvoju dela okoli 250 ljudi in ki je v tem trenutku zelo zaželen delodajalec mladih inženirjev, se plače razvojnikov začnejo pri okoli 1.200 evrih neto (s prevozom in malico). Težava nastane pozneje, saj plača zelo počasi raste, in "če hočeš dobro zaslužiti, moraš pustiti razvoj in iti v menedžment".

Za direktorje pa je pogovor o tem, kako dobro plačujejo razvojnike – tabu. Branko Rožič, direktor Količevo kartona, nam je pojasnil, da ker je družba v tuji lasti, v Sloveniji skoraj ni več razvoja. Konkretnih plač pa ni mogel razkriti. Z istim vprašanjem smo v zadrego spravili celo Christofa Drosteja, generalnega direktorja Helle Saturnus. O številkah ni želel govoriti, se je pa ponudil, da nam pošlje podatke o povprečnih plačah v 
tem segmentu.

V Gorenju molk o plačah

Tudi v Gorenju so razkrili le, da pri njih v razvoju dela 205 ljudi, odgovoru o plačah pa so se izognili. To, da bi bili najboljši razvojniki zvezde in imeli plače kot šefi – to se pri nas menda dogaja le v Pipistrelu. "Mi nismo imeli nikdar ekstremnih plač, imamo pa poštene. Imamo še vsaj 13. in 14. plačo pa dobiček delimo zaposlenim in jih nagrajujemo za inovativnost," je povsem drugačno plačno politiko od Gorenja razložil Ivo Boscarol. Čeprav je lastnik in direktor podjetja Pipistrel, je dejal, da imajo nekateri njegovi razvojniki višjo plačo kot on.

Pipistrel, Motoman pa tudi Akrapovič so zato podjetja, ki so pri mladih inženirjih med najbolj zaželenimi. Ti delodajalci niso privlačni le zaradi boljših plač, ampak tudi zato, ker spodbujajo inovativnost, so pojasnili. "Socialna kapica pa je metanje peska v oči, saj od nje razvojniki v Gorenju in še marsikje drugje ne bomo imeli popolnoma nič," je politikom sporočil naš sogovornik.

Miniintervju z Jadranom Lenarčičem, direktorjem Instituta Jožef Stefan, ki ima 847 zaposlenih.

Kakšne so po vaših informacijah plače razvojnikov v razvojnih oddelkih naših največjih podjetij?

Od podjetja do podjetja so zelo različne, toda po izjavah posameznikov sodeč so večinoma nizke.

Ali je plača tisoč evrov neto s prevozom in malico po desetih letih delovne dobe za razvojnika v slovenskem podjetju z več tisoč zaposlenimi, ki večino blaga izvozi, stimulativna in vliva optimizem, da bo tako podjetje doseglo razvojni preboj?

Absolutno gledano je takšna plača slaba in nestimulativna. Glavno vprašanje pa je, kakšna je plača razvojnika glede na preostale plače v podjetju in širše v družbi. Na žalost je v kriznih časih uravnilovka splošen pojav, ker sociala prevlada nad kakovostjo in prispevkom posameznika k uspešnosti podjetja.

Ali je takšna plačna politika kriva za to, da naše gospodarstvo še ni naredilo razvojnega preboja?

Plačna politika v zadnjih 20 letih je bila večinoma naravnana v nagrajevanje menedžerjev, ne pa tistih, ki so ustvarjali in razvijali nove izdelke. Le nekatera razvojna podjetja so ravnala drugače. In če podjetje nima zanimivih razvojnih projektov, tudi razvojnikov ne more 
pritegniti.