Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes v Strasbourgu opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Slovenija je zatrdila, da je slovenska tožba utemeljena in dopustna.
Ustna obravnava pred velikim senatom ESČP je potekala danes dopoldne v Strasbourgu, vsebino postopka pa je vlada zdaj objavila na spletnih straneh. Kot izpostavljajo, je Slovenija s to obravnavo prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.
Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je pred velikim senatom ESČP v Strasbourgu poudarila, "da iz Evropske konvencije o človekovih pravicah jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic".
Slovenske argumente je pred sodiščem predstavil tudi vodja slovenske odvetniške ekipe Ben Juratowitch, ki je v zaključku slovenskega nastopa na sodišču povedal, da je "slovenska tožba utemeljena in dopustna ter da ima Slovenija vso pravico, da hrvaške kršitve naslovi v meddržavni tožbi pred ESČP".
Polak Petričeva je po predstavitvi v izjavi za medije izrazila upanje, da so uspeli na sodišču prestaviti ključne slovenske argumente. Kot prvega, "da ima Slovenija pravico po 33. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah vložiti meddržavno tožbo, če meni, da je druga država članica Sveta Evrope kršila pravice iz te konvencije".
"Vse pravne osebe, tudi tiste, ki so v državni lasti, kot je to v primeru LB, uživajo pravice po konvenciji in so zato lahko predmet obravnave pred tem sodiščem," je še poudarila Polak Petričeva. Izrazila je tudi prepričanje, da je Slovenija izpolnila tudi vse kriterije glede dopustnosti tožbe v skladu s konvencijo, torej da so izčrpana vsa notranja pravna sredstva in šestmesečni rok. "Zato menimo, da je tožba dopustna," je še poudarila visoka predstavnica za nasledstvo.
Za najmanj 429,5 milijona evrov terjatev
Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje.
Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Med njimi je več takih, ki so še vedno aktivna in pomembna za hrvaško gospodarstvo, od naftnega podjetja Ina do IPK Osijek in Belje, ki sta pomemben del koncerna Agrokor.
Terjatev naj bi bilo za najmanj 429,5 milijona evrov. Tolikšen je tudi zahtevek Slovenije za pravično odškodnino.
Hrvaška slovenska stališča zavrača
Hrvaška slovenska stališča zavrača, ker da je LB državna banka in da Slovenija s to tožbo pravzaprav želi kompenzirati izplačila varčevalcem zaradi primera Ališić. ESČP je leta 2015 že zavrnil individualno tožbo LB zaradi terjatev do hrvaških podjetij, ker da gre za državno banko. Zato je Slovenija potem sprožila meddržavno tožbo.
Slovenija poudarja, da so države članice Sveta Evrope v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah dolžne vsakomur in vsaki pravni osebi zagotoviti pravice in svoboščine. Torej te pravice uživa tudi Ljubljanska banka. Zato Slovenija zagovarja stališče, da ugovor Hrvaške glede dopustnosti tožbe ni utemeljen. Drugačna razlaga sodišča bi lahko pomenila daljnosežen presedan in bi odprla vrata tudi za arbitrarno in neenakopravno obravnavo gospodarskih subjektov v državni lasti, ki poslujejo v tuji državi, poudarja slovenska vlada.
V interesu mednarodne skupnosti je, da se spori rešijo čim prej in na miren način, kar je še posebej pomembno za regijo, ki se sooča s številnimi nerešenimi vprašanji. Slovenija izhaja iz načel pravne države in zaupanja v mednarodno sodstvo, zato je to odprto vprašanje naslovila na omenjeno sodišče, so še poudarili v vladnem sporočilu za javnost.
Odločitev šele konec leta?
Stališča je danes najprej predstavila Hrvaška, sledila je Slovenija. Argumentom je prisluhnil veliki senat ESČP, ki ga sestavlja 17 sodnikov in trije nadomestni sodniki. Med njimi sta tudi hrvaška članica ESČP Ksenija Turković in slovenski Marko Bošnjak, pa tudi srbski sodnik Branko Lubarda in Jovan Ilievski iz Severne Makedonije. Predsednik velikega senata je Linos-Alexandre Sicilianos iz Grčije.
Če bo ESČP prisluhnil slovenskim stališčem, je pričakovati nadaljevanje vsebinskega presojanja primera, kar bo zagotovo trajalo več mesecev, če že ne let. Sodišče se lahko odloči tudi nasprotno, lahko pa tudi združi presojo o dopustnosti tožbe z vsebinsko obravnavo. Slovenija glede na prakso ob drugih meddržavnih tožbah odločitev sodišča o dopustnosti tožbe pričakuje konec tega leta ali pa v prvi polovici naslednjega leta.
dezurni@zurnal24.si
... Lojzeta Švicarskega Oglejskega ...
Za časa naj vlade Lojzeta Švicarskega Osimskega, si v časnikih lahko zasledil prispevek o premoženju slovenskih podjetij na Hrvaškem v …