Od 26. decembra lani je Avstrija zavrnila in Sloveniji vrnila 1347 tujcev. Avstrija je zaradi povečane stopnje ogroženosti države konec leta začela striktnejšo registracijo tujcev, ki vstopajo v njihovo državo. Na vstopno točko Karavanke/Rosenbash pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce ali dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo da so državljani. Če se izkaže, da tujci o svoji izvorni državi lažejo, jih Avstrija vrne Sloveniji."Po ponovni registraciji avstrijski varnostni organi sprejmejo vse navedene tujce," pojasnjujejo na policiji. Foto: EPA Begunci v Avstriji

Dnevno zahtevki za vrnitev tudi iz drugih držav

Slovenija hkrati dnevno dobiva zahtevke drugih držav članic EU, ki na podlagi odločbe o dovolitvi zadrževanja zahtevajo za prevzem pristojnosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito.

"V največjem številu primerov Slovenija ni država prvega vstopa," pravi  državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.

Hrvaška jih ne evidentira, v Grčijo jih ne smejo vračati

Vendar Grčija in Hrvaška tujcev v večini primerov ne evidentirata in zato ne obstajajo uradni dokazi, da so tujci v ti dve državi vstopili, preden so prečkali mejo s Slovenijo. Poleg tega je zaradi razpada azilnega sistema in nezmožnosti zagotavljanja minimalnih humanitarnih standardov nastanitve Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2011 prepovedalo vračanje beguncev v Grčijo.

"Republika Slovenija se lahko namreč prav zato, ker striktno izvaja zakonodajo in dogovore Evropske unije ter želi ohraniti visoko humanitarno raven in evidentira ter obravnava tujce, ki vstopijo na njeno ozemlje, znajde pred situacijo, ko bo morala prevzeti pristojnost za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito za veliko množico oseb, ki so njeno ozemlje samo prečkali v želji, da pridejo do svoje ciljne države," ugotavljajo na vladi.

Na vladi jih je začelo skrbeti

"Razmišljanje o vračanju nas ne skrbi, Slovenija in naša vlada ne bo pristala na to, kajti dejstvo je da so migranti v Slovenijo prišli iz Hrvaške," je še v začetku novembra dejal premier Miro Cerar.

Da pa je bojazen, da bi begunce morali sprejeti nazaj  vedno večja, kaže sklep, ki so ga sprejeli na vladi: dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu uredbe.

Policija ob prestopu meje v sprejemnih centrih policija praviloma vse tujce evidentira, nato pa jim izda odločbe o dovolitvi zadrževanja. Mejo je do konca leta prestopilo 377 500 beguncev in migrantov. Odločbe o dovolitvi zadrževanja izdajajo tistim, ki  prihajajo z nevarnih oz. vojnih območij in jih v skladu z evropsko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami ni dovoljeno. Slovenija naj bi tako izdala okoli 144 tisoč odločb za dovolitvi zadrževanja.

Ko zapustijo državo, odločba preneha veljati

"Glede na to, da je Slovenija za večino tujcev le tranzitna in ne ciljna država, jo tujci v nekaj dneh zapustijo in odidejo v druge države članice Evropske unije, večinoma v Nemčijo, Avstrijo in na Švedsko. Odločbe o dovolitvi zadrževanja prenehajo veljati, če tujec v času dovolitve zadrževanja zapusti Slovenijo," razlagajo na vladi.

Evropska uredba pravi drugače

Slovenska vlada je torej sprejela sklep, da dovolitev zadrževanja ne šteje kot dovoljenje za prebivanje, kar pa ni skladno z Dublinsko uredbo. Ta namreč določa, da kot dokument za prebivanje šteje kakršno koli dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice, ki državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva dovoljuje prebivanje na njenem ozemlju.

"Treba je upoštevati, da Dublinska uredba ni bila sprejeta za primer velikega prihoda migrantov v tako kratkem času. Njen glavni namen je namreč, da prosilci za mednarodno zaščito ne bi izkoriščali postopka priznanja mednarodne zaščite in ne bi prehajali iz države v državo ter zaprošali za mednarodno zaščito v več državah članicah hkrati ali zaporedoma. Trenutna situacija pa je popolnoma drugačna in ni bila predvidena ob sprejemu te uredbe," pojasnjujejo na vladi. Evropska komisija je sicer napovedala revizijo Dublinske uredbe, vendar izhodišča še niso znana.