"Enomesečno znižanje stroškov ob predvidevanju, da bodo izpadle storitve v relativno kratkem času izvedene v celo povečanem obsegu, ne more biti razlog za znižanje zavarovalne premije," pravijo v zavarovalnici Generali.

"Obdobje, v katerem se zaradi izrednih ukrepov dela zdravstvenih storitev ni izvajalo, je trajalo en mesec. Izjema so zobozdravstvene storitve, pri katerih bo prihajalo do daljših zamikov. Delež težko ocenimo, saj za mesec marec, ker račune prejemamo z zamikom, beležimo celo večje odhodke kot mesec prej, za mesec april pa še nimamo podatkov," pravijo v Generaliju.

Tudi v Vzajemni pravijo, da zdaj plačujejo račune za obdobje januar-marec in v tem obdobju še ni bilo zaznati upada škod. "V primeru, da bi te pričele odstopati, bomo zagotovo poiskali najboljše rešitve tako za naše zavarovance kot za zdravstveni sistem," pravijo in dodajajo, da je treba gledati za več mesecev naprej. 

Ne nižji, stroški bi lahko bili še višji

"Storitve v obdobju omejene aktivnosti v javnem zdravstvenem sistemu niso bile odpovedane, temveč so bile prestavljene na obdobje, v katerem jih bo mogoče izvesti brez povečane nevarnosti okužbe. Gre za storitve, ki bi bile izvedene na podlagi napotnice z oznako »redno«. Preostale zdravstvene storitve, pri katerih so bile napotnice označene z višjo stopnjo nujnosti, pa so izvajalci poskušali izvesti tudi v tem obdobju zahtevnih razmer. Za prve je bil strošek doplačil tako zgolj prestavljen v obdobje po povečani nevarnosti, za druge pa so doplačila iz DZZ že bila zaračunana," opozarjajo v Triglavu.

Zdravila predstavljajo 40 odstotkov vseh izplačil iz dopolnilnega zavarovanja in ta strošek je tudi med epidemijo ostal skoraj nespremenjen.

Triglav

Enako opozarjajo v Generaliju in dodajajo, da bodo zaradi zamika "izvajalci zdravstvenih storitev gotovo dodatno obremenjeni s porastom potreb po zdravstvenih storitvah in z njimi povezanih stroškov. Zaradi zamaknjenih nenujnih storitev bomo imele zavarovalnice krepko nadpovprečne škode. Te škode bodo zaradi omenjenih zamikov najbrž celo višje kot bi bile danes, saj bodo posamezna obolenja pri nekaterih osebah na žalost napredovala," pravijo.

Predvidevajo, da se bo "precejšnji del zamaknjenih nenujnih storitev opravil tudi v obliki preseganja programov, ki jih nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bo čutil, zavarovalnice pa bomo svoje obveznosti morale poravnati".

Odpovedane preglede naj opravijo čimprej

Na Slovenskem zavarovalnem združenju se zavzemajo, da bodo vsi zdravstveni pregledi in posegi, ki so morali biti odloženi, po koncu epidemije čim hitreje izvedeni. "Sredstva, ki so bila temu namenjena, naj bodo porabljena v prihodnjih tednih in mesecih v korist bolnikov," meni predsednica združenja Maja Krumberger.

Na vprašanje, ali pričakujejo, da bo vlada spremenila višino doplačil iz dopolnilnega zavarovanja, pa je dejala da je težko komentirali razmišljanja in potencialne odločitve vlade. "Ocenjujemo pa, da bo na to vplivalo predvsem stanje po tem, torej po trenutni krizi, saj se bo zadržanje gospodarstva odražalo v pomembnem padcu prihodkov javne zdravstvene blagajne."

Zavarovalnica oblikuje zavarovalno premijo v višini, ki ji zagotavlja pokrivanje prevzetih obveznosti v drsečem letu. Sprememba premije DZZ je določena s pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnica lahko spremeni višino premije, če se spremenita višina ali obseg doplačil, ki izhajata iz spremembe vsebine, strukture, obsega ali standarda pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju, sprememb cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, ali sprememb odstotkov doplačil, ki jih v skladu z Zakonom krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnica lahko spremeni višino premije tudi v primeru, če se spremenijo davčne obveznosti v zvezi z obdavčitvijo prometa zavarovalnih poslov in drugi nevarnostni dejavniki, ki vplivajo na izpolnjevanje obveznosti zavarovalnice. O nameravani spremembi premije zavarovalnica obvesti zavarovalca pred predvideno spremembo.

Generali

"Zasledili smo tudi nekatere napovedi v medijih, da nameravajo izvajalci javnih zdravstvenih storitev zamujeno nadoknaditi tudi z delom preko rednega delovnega časa, kar pozdravljamo. Dejstvo je, da se je javni zdravstveni sistem že pred krizo soočal s težavami pri čakalnih dobah, nekajtedenska zaustavitev izvajanja storitev je te probleme še poglobila in v dobro vseh je, da se zamujeno čim prej nadoknadi. Če bo končna odločitev sprejeta v tej smeri, se to ne bo poznalo na zmanjšanju odhodkov zavarovalnic, vplivalo bo kvečjemu na likvidnost. Zavarovalnice, članice SZZ so sicer boljšo likvidnost izkoristile na način, da so ponudile likvidnostno pomoč izvajalcem (ki le to potrebujejo). Izvajalci imajo zaradi izrednih nakupov zaščitnega materiala večje potrebe po denarju, kjer so priskočile na pomoč dopolnilne zdravstvene zavarovalnice," je še pojasnila Krumbergerjeva. 

janez.zalaznik@zurnal24.si