Pred začetkom pogajanj za izstop iz Evropske unije Velika Britanija išče zaveznike in kot poroča Bloomberg, ki se sklicuje na neimenovan uradni vir, se bodo pri tem osredotočili na majhne države iz srednje in vzhodne Evrope.

Britanski veleposlaniki v Litvi, Latviji, Estoniji, Sloveniji in Slovaški naj bi dobili višji status. V omenjene države pa naj bi napotili dodatne diplomate in lobiste. "Ekipa predsednice vlade si želi negovati dobre odnose s podobno mislečimi državami EU pred začetkom pogajanj, ki se bodo začela 31. marca," je novinarjem povedal neimenovan sogovornik.

"Dejstvo je, da v tej igri štejejo glasovi vseh, tako majhnih kot velikih"

Kljub temu da britanski poslanci včeraj šele začeli z obravnavo podlage za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe oz. procesa brexita, se na pogajanja obe strani s skritimi kartami pospešeno pripravljata. Naši sogovorniki v evropskih institucijah, v naslednjih mesecih tako pričakujejo povečano število obiskov, ki bodo želeli predstaviti britansko stran.

Tako Igor Šoltes kot tudi Romana Tomc, slovenska evropska poslanca, sta poudarila, da je pri tem ključno, da vse preostale države članice EU poenotijo o načinu britanskega odhoda in novem odnosu do Velike Britanije. "Dejstvo je, da v tej igri štejejo glasovi vseh, tako majhnih kot velikih, zato tudi male države niso nepomembne, na kar verjetno ciljajo tudi Britanci," je pojasnil Igor Šoltes (Zeleni). Podobno tudi poslanka Romana Tomc (SDS/EPP) izpostavlja potrebo po usklajenosti.  "Upam, da bodo države iskale enotnost in ne bodo z dogovori pod mizo rušile kredibilnosti," je na vprašanje o možnosti iskanja zaveznikov odgovorila poslanka, ki je poudarila, da Veliki Britaniji ne more biti dopuščen à la carte sistem, kjer bi si vzeli le tisto, kar jim ustreza.

Taktika, ki bo stavila na evropsko "enotnost"

A prav ta poenotenost, na kateri temelji evropski sistem in ki jo vedno znova poudarjajo evropske institucije, bi lahko bila del taktike Velike Britanije, ki si želi izpogajati ugodnejše pogoje. Kot izpostavlja Dragan Barbutovski, soustanovitelj zavoda Evropa misli - središče evropskih idej in nekdanji govorec slovenskega predsedstva EU, je enotnost članic glede brexita le navidezna.

"Evropske institucije še vedno zagovarjajo tezo, da je potrebno Veliko Britanijo "kaznovati", ker bo izstopila, med tem ko posamezne države članice tega stališča ne zagovarjajo," je navedel Barbutovski, za katerega je taktika Britancev, da napadejo države članice – najšibkejši člen –  nekako pričakovana: "Kako natančno so prišli do tega seznama pa težko komentiram, a morda kaže, da gre za države, ki so nekako probritansko usmerjene. Morda nekakšno koalicijo, ki bo najmanj proti probrexitu."

Naš sogovornik tako upa, da bo tudi slovenska vlada v tej luči znala zastopati lastne interese. "Zanimivo bo videti, kako bomo zavarovali interese našega gospodarstva, ki je že tam? Kaj to pomeni za nekoga, ki že 20 let živi tam? To so teme, o katerih mora Slovenija razmisliti, ker bo Evropski komisiji podala mandat za pogajanje. In dialog mora temeljiti na dejanskih problemih, ki jih slovensko gospodarstvo, raziskovalci, posamezniki vidijo," je še izpostavil Barbutovski.

barbara.erzen@zurnal24.si