Kadar pomislimo na nadlegovanje, večinoma to asociiramo z nezaželenimi dotiki kot tudi z neprimernimi povabili. Vendar je veliko različnih vrst nadlegovanja in v trenutnem času, ko smo obdani s tehnologijo, se ta pogosto prevesi tudi na dotični spekter. V izogib možnemu nadlegovanju se tako večinoma žensk drži zase in pogosto se odločijo, da za pot domov uberejo varnejšo pot, kjer niso izpostavljene nezaželeni pozornosti. Vendar kaj storiti, kadar nadlegovanje pride ravno iz strani osebe, ki je odgovorna za vašo pot domov?

Običajna zgodba dekleta se začne, ko se je po večernem druženju vračalo domov s taksijem. Zaradi same vljudnosti in kulture si je s taksistom izmenjala nekaj besed, vožnja je sicer minila brez težav, vendar so se ob prihodu domov stvari zapletle. Na svojo osebno telefonsko številko je tako že takoj dobila prvo sms sporočilo, kmalu je sledilo še eno in še eno. Vzpostavila je blokado, vendar se to ni nehalo, saj je taksist uporabil drugo številko. Po blokadi še te jo je kontaktiral preko drugih komunikacijskih medijev. Skoraj dva tedna kasneje sporočila in klici še prihajajo. Zagotovo ta primer ni osamljen in je bilo že veliko žensk soočenih s takšno ali podobno težavo. Zato je vedno dobro vedeti, kako se v takšnem primeru pravilno odzvati in kaj je treba storiti.

Foto: Shutterstock mobitel pametni telefon iPhone Obrnili smo se na Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer so nam pojasnili, da kadar oseba, ki prejema sporočila, pove, da tega ne želi, mora druga oseba s pošiljanjem nemudoma prenehati. Če tega ne stori, gre za nadlegovanje. Dodali so še, da se ima posameznik pravico sam odločati, s kom bo vzpostavil ali vzdrževal odnos.

"Če želimo neki odnos prekiniti oziroma prekiniti izmenjavo sporočil z neko osebo, ne glede na to, kakšen je razlog, mora druga oseba upoštevati našo mejo, ki smo jo postavili. Prejemanje sporočil, ki jih oseba ne želi, lahko pri prejemnici ali prejemniku vzbuja nelagodje, jo vznemiri, prestraši in pomembno vpliva na njen vsakdan."

Nadlegovanje se lahko stopnjuje tudi do fizičnega nasilja

Čeprav sami klici in sporočila sprva ne zvenijo tako zastrašujoče, pa lahko marsikdaj to preraste v hujše stvari, kar situacijo eskalira včasih tudi do nasilja. Sicer v društvu mirijo, da ni nujno, da tovrstno nadlegovanje vodi v fizično nasilje. Obenem so poudarili problematiko fizičnega in spolnega nasilja v partnerskem odnosu, ki se najpogosteje začne s psihičnim nasiljem.

Foto: Profimedia nasilje, razmerje, toksičnost "Kadar žrtev prekine odnos s povzročiteljem, pa se nasilje pogosto nadaljuje tudi v obliki nadlegovanja preko pošiljanja nezaželenih sporoči. Pri našem delu pogosto naletimo na primere, ko ženska dobi tudi po 50 ali več sporočil na dan," so pojasnili. Razložili so še, da gre najpogosteje za sms sporočila ali pa jim pišejo prek družbenih omrežij, občasno se poslužujejo tudi blatenja prek socialnih omrežij. Ravno zaradi tovrstnih primerov sami označujejo, da je nadlegovanje preko sporočil pogosteje nadaljevanje in ne začetek nasilja.

Na društvo se letno obrne več kot tisoč žensk, ki so žrtve nadlegovanja. Kot splošen nasvet so dejali, da naj ženske že ob prvi nezaželeni komunikaciji pozovejo osebo, naj preneha s pošiljanjem sporočil. Če tega ne stori, naj žrtve napišejo, da bodo nadlegovanje prijavile na policijo, kar naj tudi storijo v primeru, da s sporočili ne prenehajo.

Na področju zakonodaje je Slovenija naredila velik korak proti boljši zaščiti žrtev nasilja

V sklopu svojega dela društvo velikokrat sodeluje s sorodnimi organizacijami iz Evrope, a vendar je težko podati natančno oceno, kakšno je stanje na tem področju v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. "Menimo, da je Slovenija v zadnjih letih naredila veliko potrebnih sprememb na področju zakonodaje, ki omogočajo boljšo zaščito žrtev nasilja," so optimistični na Društvu za nenasilno komunikacijo.

Kot primer so izpostavili dve dejstvi: Zalezovanje je namreč inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje, na področju spolne kriminalitete pa je bil model prisile zamenjan z modelom soglasja. Model soglasja se nanaša na pravilo samo ja pomeni ja.

V društvu vseeno še opozarjajo, da se moramo na primere nasilja v svoji okolici takoj odzvati. "Da torej zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja, ko se zgodi v naši bližini, ne pa, da takrat iščemo izgovore, zakaj ne moremo ukrepati," so še zatrdili.

Kakšna je situacija v Sloveniji?

V Sloveniji nadlegovanje spada pod kriminalno dejanje zalezovanja in se običajno kaznuje s kaznijo ali zaporom dveh let. Kazenski zakonik definira zalezovanje kot kadar kdor koga drugega ali njegovega bližnjega s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev zalezuje in pri njem ali pri njegovem bližnjem s tem povzroči prestrašenost ali ogroženost. Kadar je zalezovana oseba mladoletna ali slabotna oseba, se storilec kaznuje z denarno kaznijo z zaporom do treh let.

Statistični podatki posredovani s strani Generalne policije Slovenije sicer nakazujejo na dejstvo, da se primeri zalezovanja od leta 2020 nižajo. Tako je bilo letos prijavljenih zgolj 77 primerov zalezovanja.

Pri tem je treba izpostaviti, da statistični podatki prikazujejo število obravnavanih kaznivih dejanj, za katera je bila podana kazenska ovadba, kjer je bila žrtev vsaj ena ženska. Medtem kazniva dejanja spolnega nasilja ostajajo relativno enako visoka ter običajno variirajo za deset. Pri tem si je treba zapomniti, da zbrani podatki segajo le do 20. junija 2023.

Vsekakor pa velja tukaj še enkrat ponoviti besede Društva za nenasilno komunikacijo, ki poziva, da vsakršne vrste nasilja in nadlegovanja nemudoma prijavimo. Prav tako prijavimo kakršnekoli oblike nasilja, ki se dogaja nam osebno, saj je naša varnost na prvem mestu.

dezurni@styria-media.si