Generalni direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc je izrazil zaskrbljenost, da bo ekonomska situacija zaradi cen emisijskih kuponov prisilila Teš, da se bo zaustavil bistveno prej, kot predvidevajo scenariji v osnutku strategije za izstop iz premoga. Optimistično gledano se bo Teš zaprl 2029, je ocenil, a to bi se lahko zgodilo že v 2024.

Članice EU, ki so začele izstopati iz premoga, med drugi Združeno kraljestvo pred 20 leti, pa tudi Nemčija, Španija, Češka, Slovaška, Madžarska, se po njegovih besedah gredo pravočasen prehod že deset let in so imele dovolj časa. V Sloveniji smo v Zasavju premog že opustili in nekakšno prestrukturiranje regije že izvedli, ne pa v celoti, zato tudi je Zasavje del nastajajoče nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Pravičen prehod iz premoga tako zamujamo za številnimi državami.

Ekonomska situacija bo morda prisilila Teš k zaustavitvi bistveno prej kot leta 2033, 2038 ali 2042, torej letnic, ki so v strategiji vključene v različnih scenarijih.

Šolinc je bil kritičen tudi do vpletenih v dogajanje, saj meni, da če bi "se vsak ukvarjal s tistim, za kar je pristojen", bi po njegovih besedah veliko lažje našli kakšen kompromis in zagotovili to, da bi bil prehod, kolikor je sploh še možno v tem kratkem času, pravičen.

Po moje se prepiramo okoli oslove sence, ali bi zaprli Teš leta 2033 ali 2038, ker ga bodo razmere na trgu prisilile, da se bo zaprl, optimistično rečeno, leta 2029, pa me zelo skrbi, da bo to že leta 2024.

Hinko Šolinc

Javna razgrnitev strategije in okoljskega poročila sta po Šolinčevih besedah dobili ogromno pripomb. Spremenjeno verzijo bodo poslali na okoljsko ministrstvo, s strani katerega nato pričakujejo odločbo o okoljski sprejemljivosti strategije. Zatem gre verzija strategije naprej v medresorsko usklajevanje na vlado do sprejema.

Prav tako so opozorila o predčasnem zapiranju prišla že iz civilne družbe. Društvo Focus je prav tako opozorilo na slabo ekonomsko stanje, upoštevajoč pospešeno rast cen električne energije in emisijskih kuponov, ki bodo povečale izgube Teša do leta 2030. Te naj bi predvideno znašale okoli 870 milijonov evrov.

Velenjska občina je v javni obravnavi osnutka nacionalnega strategije za izstop iz premoga med drugim opozorila, da moramo imeti pred ukinitvijo tako velikega energetskega vira, kot je Teš, ki zagotavlja 30 odstotkov elektrike, jasno opredeljene nadomestne opcije. V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije pa so med drugim izpostavili, bo neposredno izgubljenih več kot 2700 delovnih mest.

V Savinjsko-šaleški regiji so skupaj z gospodarstvom v sklopu nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij že najavili skoraj 50 projektov, ki bodo prispevali k razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest, v vrednosti 1,1 milijarde evrov.

dezurni@zurnal24.si