"Ne glede na zakone, ki se uporabljajo, nobena goljufija ali drugo nezakonito ravnanje ne bo nobenega od podpisnikov razvezalo od pogodbe," se glasi protikorupcijska klavzula v pogodbi med Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in švicarskim Alstomom, piše Dnevnik.

Kot je razvidno iz pogodbe, je ta nična le če "bi nezakonito ravnanje enega od podpisnikov drugega prikrajšalo za celotno ali praktično celotno korist, ki jo ta pridobi s podpisom pogodbe", se pravi verjetno le v primeru, da oprema ne bi bila dobavljena.

Se Lahovnik spreneveda
Da je pogodba veljavna tudi v primeru korupcije, je priznal tudi predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. To v vprašljivo luč postavlja potezo gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki je pogodbo dal v prednostni pregled Kosovi komisiji.

Pri tem se namreč pojavlja vprašanje, ali je sploh vedel za klavzulo, in če ni, zakaj novembra lani ni zahteval vpogleda vanjo? HSE je Alstomu sicer že
nakazal prvi obrok v višini 85 milijonov evrov.

Švicarji zvili roko HSE
Po besedah Draga Kosa korupcija ne vpliva na veljavnost pogodbe, ki je bila sklenjena na švicarskem in ne slovenskem pravu, ampak o njenih posledicah razsoja šele razsodišče. Če bi bila pogodba sklenjena po slovenskem pravu, bi bila klavzula nična, poudarja Kos. Dodaja, da nenavadno, da je pogodba osnovana na švicarskem pravu, saj je običajno naročnik tisti, ki je v močnejšem položaju in ne obratno.

Zagožen nič ne ve
Pogodbo z Alstomom je sicer junija 2008 podpisal šef TEŠ Uroš Rotnik, parafirala pa sta jo tedanja generalna direktorja HSE Jože Zagožen in Viljem Pozeb. Po Zagožnovih besedah, sta to storila, da bi Alstomu pokazala, da podpirata TEŠ. Zagožen ob tem dodaja, da  pogodbe, kljub temu, da jo je videl, ni preučil.

Na Računskem sodišču pa so pojasnili, da prenos prava po zakonodaji o javnem naročanju ni sprejemljiv. Tu sicer velja dodati, da TEŠ tej zakonodaji ni zavezana, čeprav je v posredni državni lasti. V HSE pri tem zavračajo primerjavo pogodbe s tisto o nakupu osemkolesnikov patria, saj, da je bil ta financiran iz državnega proračuna, šesti blok pa je zasebna investicija. HSE, lastnik TEŠ, je v izključno državni lasti, še piše Dnevnik.