Kot je po srečanju dejal tudi premier Janez Janša, se je sestanek osredotočil na konkretne rešitve. Pojasnil je, da so preverjanja med poslanskimi skupinami in v strankarskih bazah o tem, ali obstaja soglasje, da gredo naprej na podlagi osnutka zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih, ki ju je pripravila SD, pokazala, da je to sprejemljiva osnova za veliko večino strank oziroma poslanskih skupin. "Na tej osnovi je bilo možno danes opraviti tudi vsebinsko razpravo o konkretnih odprtih dilemah v obeh osnutkih," je dejal in dodal, da je bilo danih tudi nekaj konkretnih pisnih amandmajev oziroma predlogov. Pri tem je poudaril, "da je bil znova dosežen dogovor, da se ideoloških dilem, če je možno, ne dotikamo, ker razprava o tem v preteklosti ni pripeljala nikamor".

Po premierjevih navedbah se je tako ves sestanek osredotočal na konkretne rešitve, "s ciljem realizirati odločbo ustavnega sodišča in zagotoviti pravice tudi tistim kategorijam, ki so bile doslej izvzete, za kar se je ugotovilo, da je protiustavno".

Pahor s srečanjem zadovoljen

Pahor meni, da so stranke še korak bližje skupnemu dogovoru. © BOBO

S srečanjem je zadovoljen tudi predsednik SD Borut Pahor, ki je dejal, da so se na sestanku praktično vse stranke strinjale, da je predlog sprememb zakonov, ki jih je pripravila SD, premier pa ga je pred kratkim predlagal kot osnovo za usklajevanje stališč med strankami, dobra osnova za nadaljnja usklajevanja. Na sestanku so se vse stranke tudi strinjale, da v primeru, da jim bo uspelo odpraviti še zadnje nejasnosti glede predlaganih sprememb, to ne bo več samo predlog SD, ampak bo postal skupen predlog.

Po besedah predsednika SD so stranke naredile še en korak k skupnemu dogovoru. "Slovenska politika zdaj potrebuje tisti del politične modrosti, ki bo omogočil, da bo preskočila še zadnje ovire na poti do nečesa, kar bi pomenilo zares zgodovinski trenutek, namreč da bi tako imenovane vojne zakone sprejeli brez surovih političnih prepirov," je ocenil Pahor. Dodal je, da so z dogovorom že tako blizu, da bi "zakockanje te priložnosti pomenilo veliko odgovornost sedanje generacije politikov do prihodnjih rodov". Na vprašanje, v katerem delu se pogledi strank na predlagane spremembe zakonov še razlikujejo, je Pahor odgovoril, da o tem ne more govoriti, saj so se na sestanku dogovorili, da predlogov drugih strank ne bodo komentirali. Bo pa, kot je dejal, vsem strankam omogočeno, da na besedila zakonov, zlasti najbolj sporni 6. člen zakona o žrtvah vojnega nasilja, pripravijo svoje pisne predloge.

Nekateri zadovoljni, drugi razočarani

Večina parlamentarnih strank je s sestankom zadovoljnih. © BOBO

"Z veseljem ugotavljamo, da so vsa prizadevanja, ki jih je SLS vlagala v tako imenovano vojno zakonodajo, danes na poti k uresničitvi," je po sestanku povedala podpredsednica SLS Irena Majcen. Sestanek je ocenila kot zelo kooperativen. Po besedah Majcnove dogovor o vojni zakonodaji danes še ni bil možen, saj je ostalo odprtih "še nekaj tehničnih zadev". SLS bo po njenih besedah posebno skrb namenila določbi, po kateri bi status žrtve vojnega nasilja dobili tudi otroci in interniranci.

Po drugi strani pa je nad sestankom razočarana predsednica LDS Katarina Kresal. Po sestanku je dejala, da ta pomeni korak nazaj. "Gre za dopolnila, ki dopuščajo možnost, da status žrtve vojnega nasilja dobijo tudi tisti, ki so sodelovali z okupatorjem," je dejala Kresalova. Čudi se, da v SD niso že danes povedali, da tak predlog zanje ni sprejemljiv. Tako morajo zdaj počakati nekaj dni, da se tudi SD odloči, ali je tako dopolnilo zanjo sprejemljivo ali ne. Predlog sprememb zakona o vojnih grobiščih je po besedah predsednice LDS za njeno stranko načelno sprejemljiv, imajo pa manjšo pripombo glede napisa: "Na napisih je treba predvsem poudariti, da gre za povojno revolucionarno nasilje na splošno. Vojna je bila namreč osvobodilna, kar se je dogajalo po njej, pa je bilo revolucionarno nasilje." 

Sašo Peče meni, da stranke bistvenega vsebinskega napredka niso dosegle. © BOBO

Predsednik stranke Zares Gregor Golobič pa je dejal, da po tem sestanku niso nič bližje rešitvi, kot so bili na prejšnjem. Golobič je omenil tudi načelno soglasje strank, "da je v tem mandatu smotrno poskusiti zaključiti poglavja te knjige, ki se že predolgo vleče". Po njegovih besedah ne gre več toliko za poskus neke ideološke prevlade, ampak bolj za popravo krivic tistim, ki jih je zakon doslej diskriminiral. Pri tem je poudaril, da gre za otroke, ki ne morejo biti dediči greha svojih staršev, in za še druge kategorije. Po Golobičevih besedah se lahko to opravi po eni ali drugi poti. Ali po koalicijskem zakonu ali po predlogu SD, je pojasnil. Le SDS je na sestanku predstavila amandmaje, o katerih je bilo slišati različna mnenja, je povedal Golobič. Dodal pa je, da se mu zdi pomembno Janševo stališče, da ne bodo vztrajali na posameznih dikcijah, če bi te ogrozile osnovni namen sprememb zakonodaje.

Po besedah vodje poslanske skupine Lipa Saša Pečeta pa stranke bistvenega vsebinskega napredka na sestanku niso dosegle. "Šlo je izključno za politično govoričenje," je ocenil. Na vprašanje, ali bodo v njihovi poslanski skupini podprli predlog SD, če ga bodo podprle vse druge stranke, Peče odgovarja, da če ga bodo podprli, bodo to storili zaradi vsebine in ne zaradi drugih strank. Sicer pa v predlogih sprememb obeh vojnih zakonov vidi še nekaj površnosti, "predvsem kar se tiče člena, ki govori o pripadnikih italijanskih oboroženih enot". Peče je povedal tudi, da na to, da bi bili domobranci nagrajeni, ne bodo pristali.

Vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat pa je po sestanku dejal, da besedilo predloga zakona za NSi ni sprejemljivo, da pa je osnova za nadaljnje usklajevanje. "Zakon razumemo kot 'socialni in ne kazenski' zakon, ki mora biti očiščen vseh ideoloških elementov," poudarja Horvat. Za koalicijo po njegovem niso sprejemljivi predvsem nekateri pojmi, ki v zakonu niso natančno pravno definirani. Kot primer takšnega izraza je navedel "okupator ter sodelavec okupatorja". "Ti pojmi po našem mnenju nimajo mesta v zakonu," je prepričan Horvat. Po njegovem mnenju se namreč ne bi smeli deliti po tem, kdo je bil na kateri strani. Po Horvatovih besedah so se dogovorili, da v roku desetih dni ali dveh tednov vsaka stranka pripravi dopolnila k zakonu, nato pa se bodo še enkrat sestali. Horvat ocenjuje, da bo ta sestanek tudi zadnji, saj naj bi na njem že oblikovali zakonske predloge in jih vložili v parlamentarno proceduro.

Izhodišče za rešitev predlog SD

Predsedniki parlamentarnih strank so govorili tudi o zakonu o vojnih grobiščih. © BOBO

Predsednik vlade Janez Janša je 11. januarja na sestanku predsednikov parlamentarnih strank predlagal, da bi izhodišče za rešitev odprtih vprašanj glede žrtev vojnega nasilja postal predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki ga je pripravila SD. Janša je takrat pojasnil, da so se na sestanku dogovorili, da vsi predsedniki parlamentarnih strank z možnostjo takšnega pristopa k rešitvi vprašanj, povezanih z žrtvami vojnega nasilja, seznanijo poslanske skupine svojih strank in pristojne strankarske organe za odločanje. Če se bo pokazalo, da je večina parlamentarnih strank naklonjena temu, da se zadeve rešijo na takšen način, se bodo predsedniki strank še enkrat sestali in poskušali oblikovati besedilo, ki bi ga vse ali večina parlamentarnih strank skupaj vložili v proceduro, je tedaj poudaril.

Kompromis pri zakonu o vojnih grobiščih
Glede zakona o vojnih grobiščih je Janša po sestanku prvakov strank povedal, da "na mizi ni popolnoma soglasne rešitve". Po njegovem mnenju bi lahko pri tem zakonu našli kompromis z različnimi pristopi glede napisov na grobiščih in z nekim zaključkom, ki bi se izrazil v postavitvi skupnega spomenika neznanemu junaku. Ta bi bil po njegovem posvečen vsem tistim, ki so skozi zgodovinski obstoj slovenskega naroda umrli za domovino.

Tudi glede novele zakona o vojnih grobiščih so 11. januarja določili enotedenski rok, ko naj bi "testirali" mnenja in stališča poslanskih skupin in strankarskih organov. Potem naj bi se odločili, ali naj gredo v skupno predlagateljstvo tudi te novele.