Kavčič, ki je bil danes izvoljen na čelo novega državnega sveta s petletnim
mandatom, je poudaril, da ne želi biti opozicija, zato upa, da ga vlada na bo postavljala v tak
položaj. Čeprav naj bi kot dolgoletni član LDS prihajal iz krogov levice, sam meni, da je
razvrščanje na podlagi levica - desnica preživeto.
"Dobro je, da se stranke na oblasti menjajo," meni Kavčič, saj po njegovem nobena stranka
ni dolgoročno imuna na priveske, ki občasno izstavljajo svoje račune.
Očitkov dosedanjega predsednika DS
Janeza Sušnika, da so v ozadju njegove izvolitve politični dogovori med LDS,
SDS in SLS, ne zavrača.
"Brez tega se do mesta predsednika ali kateregakoli drugega mesta v sodobni parlamentarni
demokraciji preprosto ne da priti," je še dodal. Stranke naj bi se dogovarjale, da bo SLS
Kavčiča podprla, če bo po izvolitvi za novega sekretarja državnega sveta predlaga člana ljudske
stranke
Marjana Maučca. Kavčič dogovarjanja o tem ni zavrnil, Maučec pa je bil danes
izvoljen za novega sekretarja. Za podpredsdnico je bila izvoljena
Lidija Jerkič.
Uspešno šele v drugem krogu
Državni svetniki so Kavčiča z 22 glasovi za predsednika izvolili šele v drugem krogu glasovanja. Za mesto predsednika sta se poleg Kavčiča potegovala še Alojz Kovšca in Jože Mencinger , vendar v prvem krogu nobeden ni dobil potrebne večine 21 glasov. Kavčiča je v prvem krogu podprlo 15 svetnikov, Kovšca je dobil 12, Mencinger pa 11 glasov. V drugem krogu sta se nato pomerila Kovšca in Kavčič, ki je na tajnem glasovanju prejel 22 glasov. Kavčič, ki je že zasedel mesto predsednika in vodi ustanovno sejo DS, je ob prevzemu predsedniškega položaja poudaril, da se bo zavzemal za tvorno sodelovanje.
Kavčič, ki je bil med letoma 2000 in 2004 poslanec LDS, je v državnem svetu član interesne skupine lokalnih interesov. Tej skupini, ki je najmočnejša v svetu, so pripadali tudi Kavčičevi predhodniki, vsi trije prejšnji predsedniki tega državnega organa. Kavčič je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik gorenjskih občin.
|
Že pred izvolitvijo Kavčiča so potrdili mandate 38 državnim svetnikom, ki so bili izvoljeni konec novembra, s čimer je državni svet nastopil petletni mandat. Njegova sestava pa še ni popolna, saj je ustavno sodišče zadržalo izvedbo volitev predstavnika treh obalnih občin in samostojnih poklicev. Volitve predstavnika obalnih občin so se na sodišču znašle zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku izbire elektorjev v koprski občini in kandidature koprskega župana Borisa Popoviča . Pri volitvah predstavnika samostojnih poklicev pa se je zapletlo pri številu predstavnikov Inženirske zbornice Slovenije. Odvetniška zbornica je namreč menila, da je število elektorjev preveliko, zato se je pritožila. O pritožbi pa mora na podlagi odločitve ustavnega sodišča odločati vrhovno sodišče.
O volitvah v državni svet obalnih kandidatov bo ustavno sodišče odločalo po novem letu, sta potrdila predsednik koprske SD Marjan Križman in odvetnik župana Borisa Popoviča Franci Matoz . Koprska SD je minuli teden dopolnila pritožbo na ustavnem sodišču glede volitev svetnikov, ker izrek vrhovnega sodišča glede razveljavitve Popovičeve kandidature v DS ni bil dovolj jasen. Dve pritožbi na ustavno sodišče je vložil tudi Matoz, in sicer pritožbo kandidata za DS Borisa Popoviča in petih elektorjev.