Da bi se izognili finančni kazni, zdaj pediatri ob vsakem obisku staršem v podpis pomolijo list, s katerim morajo le ti potrditi, da nege za otroka ne more zagotoviti drug starš, ki je npr. nezaposlen ali zaposlen za krajši delovni čas. Finančna sankcija tako v primeru lažne izjave doleti zavarovanca in ne več zdravnika.
Zdravniki, ki imajo v povprečju sedem minut časa za pacienta, so postavljeni v vlogo "policaja" in vse večjega birokrata, da ne govorimo o nepotrebni potrošnji papirja, ki je kljub velikim besedam o digitalizaciji, prej večja kot manjša. Z uvedbo elektronske napotnice tako sedaj namesto stare zelene papirnate napotnice domov odidemo z večjim, A4 listom, imenovanim Potrdilo o izdani eNapotnici.
Za šolnino izvedela šele, ko je že študirala
A pojdimo zdaj k drugemu nepotrebnemu zapletu, od zdravstva k šolstvu. Študentka, o kateri pišemo v prispevku "Faks se je začel, jedla je že na bone, ko je sledil šok", se je najprej lahko vpisala na fakulteto, naknadno pa je, ko se je študijsko leto že začelo, izvedela, da bo morala plačati šolnino. Fakulteto je na obveznost plačila opozoril enotni visokošolski informacijski sistem, v katerem se med drugim preverijo študentovi predhodni vpisi. A ta isti sistem fakultete o tem ni mogel obvestiti že prej, saj ob prijavi na študij le ta razpolaga le z evidenco študentov, vpisanih na njihov zavod.
Si predstavljate, da kupujete avto, a vam ob nakupu, ko že dobite ključe v roko, povedo, da vam bodo čez en mesec poslali položnico, ker zdaj še nimajo informacije, kakšne so cene posameznih delov. Takšnega "avta v žaklju" ne boste kupili, še posebej ne, če vam povedo, da boste morali v vsakem primeru, tudi če ključe vrnete, plačati vsaj deset odstotkov celotne kupnine.
Resda se je študent o pogojih, povezanih s študijem dolžan pozanimati, a študentka, s katero smo govorili, je s poizvedovanjem zaključila, potem ko je na vabilu za vpis prebrala, da so šolnino dolžni plačati vsi, ki so že bili dvakrat vpisani v redni študij, sama pa je bila le enkrat. Če ne bi, bi morda poizvedovala naprej in prebrala, da zakon po novem izenačuje redne in izredne študente (enkrat je namreč študirala izredno), in se na program ne bi vpisala. A kako naj ve o vseh pogojih, če o njih ni prepričana niti gospa na okencu referata?
Bizaren in drag zaplet za vzporedne študente
A zgodba tu še ni končana, saj nas je poizvedovanje o pogojih brezplačnega študija privedlo do še ene, večje bizarnosti. Namreč, pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov ljubljanske univerze, ki se opira na zakon o visokem šolstvu, določa, da mora študent, ki že ima pridobljeno najmanj enakovredno stopnjo izobrazbe, študij plačati.
Torej, če ste že prišli do diplome na brezplačnem študiju na enem programu, vam drug brezplačni študij ne pripada. Do sem vse lepo in prav. Kot družba se seveda lahko odločamo, koliko šolanja in pod kakšnimi pogoji bomo plačali z javnimi sredstvi, a zaplet, ki iz tega sledi, je prav neverjeten.
Študent, ki študira vzporedno in na matičnem programu zaključi prvo ali drugo stopnjo, je za vzporedni program, kjer se denimo vpisuje v tretji ali peti letnik, dolžan plačati šolnino. Po naših informacijah je kar nekaj takšnih študentov, ki jih je informacija, da so dolžni študij, ki so ga do sedaj opravljali brezplačno, plačati, presenetila. Lahko se samo vprašamo, kako bodo v prihodnje postopali "informirani" vzporedbni študenti. Logični sklep je, da bodo zadržali diplomo na matičnem programu in počakali, da na vzporednem študiju prilezejo dovolj visoko, da ne bodo "kaznovani" s šolnino. Slednje znašajo vse do petnajst tisočakov, kolikor je šolnina za posamezni letnik na Medicinski fakulteti.