Triinštiridesetletni Benjamin Mihelič si je 5. februarja nekaj pred sedmo zjutraj za prepričevanje bivšega dekleta, tri leta mlajše Klare P., naj se vrne k njemu, našel neobičajno prizorišče – avtobus Ljubljanskega potniškega prometa številka 14. Končalo se je krvavo, ona je komaj preživela, njemu sodijo za poskus uboja.

Foto: D. M. Benjamin Mihelič Kriv je bil prekleti alkohol

Mihelič, zaposlen na veterinarski fakulteti, je dolg in čustven zagovor včeraj podal prek videokonference, saj v ljubljanskem priporu spet ni bilo dovolj pravosodnih policistov za njegovo privedbo. "Po novem pravilniku bi ga lahko pripeljali tudi policisti, a smo jih prepozno obvestili. Morali bi jih osem dni pred obravnavo," je pojasnila ljubljanska okrožna sodnica Tina Lesar.

"Tega dejanja nisem načrtoval in Klari nisem hotel vzeti življenja. Nikoli nisem bil nasilen, sploh ne do žensk, toda najinega razhoda novembra lani nisem mogel preboleti. Imel sem težave z nespečnostjo in pomanjkanjem koncentracije, bil sem kot zombi, nič ni bilo od mene. Ves čas sem mislil nanjo, v službi in doma. Žrlo me je, da sem jo izgubil zaradi prekletega alkohola. Obljubljal sem ji, da sem bom šel zdravit, pa se nisem," je  Mihelič začel svojo pripoved. "Razočaran in obupan sem bil sam nad seboj. Ko sem se vrnil s psihiatrije zavoljo poskusa samomora, sem šel k svoji zdravnici po napotnico za psihiatrinjo, ki mi je prav tako svetovala zdravljenje. Takrat sem imel voljo in upanje, da se izvlečem iz vsega tega. Toda potem je moja mama zbolela in obležala in spet sem posegel po steklenici, pojavile so se misli o samomoru."

Dan prej sta se še pogovarjala

Podrobno je opisal vikend pred napadom na avtobusu: "V nedeljo sem spil več kot deset pirov in vzel dve vrsti zdravil, prepovedanih substanc pa ne. Poklical sem Klaro, da rabim pomoč. Preposlala sva si nekaj SMS-sporočil, napisal sem ji, da jo imam rad. Odvrnila je, da ona tudi, in da naj se potrudim, ker bo vse v redu in v službi računajo name. Nič se nisva kregala. V ponedeljek zjutraj pa sem se počutil, kot da sem se zlomil. Edino upanje sem videl v Klari, da se vrne k meni, čeprav sem krivdo za vse, kar se mi je slabega dogajalo, valil nanjo. Tedaj sem storil največjo napako v svojem življenju in vzel kuhinjski nož. Zavil sem ga v krpo ali papir, da se ne bi porezal ali bi ga videl taksist, ki me je peljal na avtobusno postajo."

Tam je takoj zagledal Klaro, a se ji ni približal: "Mogoče nisem imel poguma, ne vem." Vstopila je med prvimi, on pa ji je sledil: "Ko sem šel proti njej, me je opazila, rekla ni nič. V tistem trenutku me je zgrabila panika in z nožem sem sunil proti njej. Ne znam razložiti, kaj se je zgodilo, šele, ko sem videl krvav madež, sem se zavedel, kaj sem storil. Hotel sem samo dol z avtobusa, takrat so me potniki zadržali."

Vsega si ti kriva!

Podobno je pričala Klara P.: "Tisto jutro sem se najprej sprehodila s psom, nato pa odšla na avtobus. Ko se mi je Benjamin približal, je s takšnim glasom, kot bi bila v njem vsa jeza tega sveta, rekel: 'Vsega si ti kriva, Klara' in me zabodel. 'Ne, Benjamin', sem ga skušala zadržati in zamahnila z roko. Da sem ranjena, sem ugotovila šele, ko sem si odpela bundo. Odtipkala sem številko reševalcev in telefon predala neki gospodični, ker sem si morala pritiskati na trebuh, pomagali so mi še drugi."

Po njenih besedah Mihelič do nje ni bil nikoli nasilen, zato pa nesramen, kadar se je napil: "Hoditi sva začela aprila 2022. Takrat sva oba pila, vendar sem jaz decembra nehala. On je nadaljeval in pijan imel izpade, da sem 'dosadna', da mu je žal, ker sva skupaj, da naj grem stran. Novembra lani sem res šla, a sva se še videvala, decembra sva si ogledala lučke v Arboretumu Volčji Potok. Tudi v začetku februarja sva imela normalne stike. V nedeljo popoldne sva se pogovarjala kakšnih 20 minut, njegovo zadnje SMS-sporočilo pa se je glasilo: 'Upam, da me ne boš nikoli pozabila.' Odgovorila sem mu, da zakaj bi ga."

Zdaj se boji avtobusa

Že med svojim zagovom je Mihelič poudaril, da bi se Klari rad opravičil, in na koncu se tudi je: "Zelo, zelo hudo mi je, da sem ti to storil. Oprosti za vse, kar si prestala, in še prestajaš. Pogrešal sem te, saj nikoli nisem hotel, da res greš, in nisem mogel naprej. Vedno si bila dobra do mene, edina punca si, ki mi je kdaj pomagala. Od srca ti želim, da boš imela v življenju osebo, ki ti bo dala vso ljubezen. To si zaslužiš. Drži se."

V priporu se zdravi, dobiva antidepresive in uspavalne tablete ter enkrat na teden sreča s psihiatrinjo. Tovrstno pomoč si je poiskala tudi Klara, ki obiskuje psihiatra, psihoterapevtko in žensko svetovalnico. "Bojim se vstopiti na avtobus in že na postaji opazujem, kdo čaka nanj, in kateri potniki bodo šli gor."

Vložila je premoženjskopravni zahtevek v višini 200 evrov, kolikor naj bi bile vredne uničene obleke, njen pooblaščenec, odvetnik Jernej Kočevar, pa je dodal, da ga bodo v nadaljevanju postopka še razširili iz "naslova nepremoženjske škode". Sojenje se bo nadaljevalo ta mesec z zaslišanjem izvedencev in prič.