Vodja strokovne vladne svetovalne skupine Bojana Beović ocenjuje, da je način odpiranja v Sloveniji dobro definiran z vladnim semaforjem. "Postavlja se vprašanje, ali je smiselno že po tednu dni zapirati šole na območjih, ki so ravnokar znova postala črna. Na skupini se o tem izrecno nismo pogovarjali in nimamo kakšnega stališča, ki bi ga predlagali ministrstvu za zdravje. Moja osebna presoja je, da je neprijetno zapirati šole po enem tednu in da je verjetno pametno pogledati, za kakšno situacijo v posameznih delih Slovenije gre. Ponekod gre za velike izbruhe v domovih za starejše občane, če je to razlog, je morda zapiranje šole manj smiselno. Je pa treba povedati, da so nekatere regije črne, da niso odprle šol in da se na ta način postavlja te, ki bi jih vendarle obdržali odprte, v nek boljši položaj. Pri teh odločitvah je treba upoštevati tudi načelo pravičnosti. Smiselno pa je, da se v vsaki regiji tudi lokalno ljudje organizirajo, zmanjšajo število okužb, da so šole varno odprte," meni Beovićeva.

Na hitrih testih pozitivni, na testih PCR negativni

Foto: Saša Despot testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Na Polzeli je bilo kar nekaj učiteljev na testiranju s hitrimi testi pozitivnih, testiranje s testi PCR pa je pokazalo, da so vsi negativni. Kaj to pomeni za zanesljivost hitrih testov? Beovićeva odgovarja: "Gre za nek nov način uporabe mirkobiološkjega testa, ki pravzaprav ni namenjen diagnozi pri posamezniku. Za bolnega posameznika še vedno uporabljamo molekularne teste, ker želimo imeti neko res točno diagnozo. Tukaj pa gre za neko epidemiološko uporabo testa. Ti testi so manj specifični in manj občutljivi kot molekularni testi, kar pomeni, da se lahko zgodi, da bo posameznik lažno pozitiven."

Testi, ki so bili nedavno verificirani v nacionalnem laboratoriju, so 98, 99 % specifični. "A če testirate tisoč ljudi, boste našli 10, 20 takih, ki so lažno pozitivni. To je pričakovano, to se lahko zgodi," opozarja Beovićeva. "Lahko na enkrat najdete več lažno pozitivnih. V takih razmerah je smiselno, da se to preveri s testom PCR."

Pristop presejanja populacije, ki nima znakov bolezni, s sicer manj občutljivimi in nekoliko manj specifičnimi testi, je smiseln. V nasprotnem primeru ta populacija ne bi bila deležna nobenega iskanja virusa. "Na ta način pa vendarle ugotovimo kar veliko število dejansko pozitivnih in jih informiramo, da se izolirajo in ne širijo virusa naprej," je pojasnila Beovićeva. "Gre za testiranje ljudi, ki bi sicer šli v šole, v kontakte, ne da bi karkoli vedeli o njihovi okuženosti. Na ta način vemo vsaj nekaj in problem zmanjšujemo."

Nekaj zmede naj bi bilo tudi med osebnimi zdravniki, ki so negotovi, kako obravnavati lažno pozitivne osebe, saj naj ne bi imeli natančnih navodil. "Smiselno je, če obstaja dvom v pozitivnost testa, recimo, da gre za serijo pozitivnih, kjer je lahko šlo za napako tudi pri izvedbi, da se test ponovi in izvede s PCR metodo. PCR metoda je bistveno bolj zanesljiva. Taka oseba je negativna, če je oseba asimptomatska," pravi Beovićeva. Poudarila je, da gre za individualno presojo zdravnika.

dezurni@zurnal24.si