V zadnjih nekaj dneh zdravniki opažajo posamezna izboljšanja, manjše število potrebuje bolnišnično zdravljenje, manj ljudi je tudi na intenzivnih oddelkih. Manjše je tudi število bolnikov, ki so bili premeščeni iz domov za starejše v bolnišnice. Znižalo se je tudi število hospitaliziranih iz DSO. K temu po oceni Beovićeve prispeva velika prekuženost stanovalcev, saj jih je več kot polovica bolezen prebolela, veliko stanovalcev je tudi cepljenjih.

Ima pa Slovenija še vedno veliko število pozitivnih testov. "Zelo verjetno se zdaj teža okuženih prenaša z nekoliko starejših na mlajšo populacijo," ugotavlja Beovićeva.

Krivulja okužb je v Sloveniji drugačna kot v drugih državah, kjer so s podobnimi ukrepi uspeli znižati število primerov. "Slovenija ne sodi med države z zelo ostrimi ukrepi. Kljub temu bi pričakovali, da bo krivulja nižja. Razlogi so različni, gre za dogajanje v družbi, ki ga je težko nadzorovati," še dodaja.

Smrtnost primerov se je povsod po svetu znižala zaradi uporabe sodobnih zdravil. Tudi pri nas je smrtnost ves čas sorazmerno nizka. Vodja svetovalne skupine razloge za to vidi v dobrem delu bolnišničnega in primarnega zdravstvenega sistema.

Po svetu se medtem pojavljajo nova zdravila, ki so ponekod že registrirana, denimo v ZDA, počasi pa so na poti tudi v Evropo. Slovenija je po navedbah Beovićeve pristopila k skupnemu evropskemu naročilu teh zdravil, kjer je za nas rezerviranih med 1000 in 2000 odmerkov.

Foto: Vlada RS Brdo pri Kranju, vlada

Drugi velik napredek v boju proti epidemiji pa je razvoj cepiv. V manj kot enem letu imamo na razpolago več cepiv. "Nismo zadovoljni z dobavo, a se moramo zavedati, da ob tem hitrem razvoju ni realno pričakovati, da bomo imeli cepivo tako hitro na voljo," opozarja Beovićeva.

V Sloveniji imamo dve cepivi. Obe delujeta na poseben način, da celico naučita, da proizvede pomembno beljakovino, ki je del virusa, ta beljakovina pa sproži imunski odgovor. Novo cepivo, ki ga čakamo, je nekoliko drugačno. Tukaj gre za virus, ki ni sposoben povzročiti bolezni, ki prinese genetski zapis za to omenjeno beljakovino v človeško celico.

"Učinkovitost teh cepiv je različna. Razlike za obvladovanje epidemije niso pomembne. Kar želimo doseči pri epidemiji, je zmanjšati število hudo bolnih. Bolezen bi radi spremenili v malo bolj navaden prehlad ali gripo," je še povedala.  

Veliko vprašanje pa je, ali bodo cepiva zmožna preprečiti prenašanje virusa. Prve raziskave kažejo, da so ta cepiva pri tem le delno učinkovita.

"Za zdaj o tem ni dovolj znanega, zato priporočamo, da se še naprej držimo vseh potrebnih ukrepov in se čim manj družimo," ljudi svari Beovićeva.

Foto: Daniel Novakovič/STA Bojana Beović

Spremembe oziroma mutacije virusa so po njenih ocenah pričakovane: "V različnih delih sveta opažajo pojav različnih variant, tudi pri nas obstaja verjetnost, da sta dva odstotka vseh obolelih okuženih z britanskim sevom virusom, za katerega se ve, da se hitreje prenaša med ljudmi, povzroča pa lahko tudi hujšo bolezen."

Na potek epidemije na eni strani vpliva širitve virusa, ki ga povzročamo ljudje s svojim obnašanjem in kontakti, na drugi strani pa bilo z virusom verjetno že bilo okuženih med 500 in 600 tisoč ljudi: "To predstavlja neke vrste zavoro za širjenje virusa. Ta nova varianta morda nima takega potenciala širjenja, če se bomo držali ukrepov in je toliko ljudi že imunih. A veliko je neznank: se bomo ukrepov držali in ali je res toliko ljudi že imunih."

Spomnila je, da so v Angliji za sev vedeli kar nekaj mesecev, preden je prišlo do izbruha, kar očitno pomeni, da je pomemben delež, ki ga predstavlja različica, da potem začne vplivati na hitro širjenje. Beovićeva meni, da je pametno skrbno slediti virusu in ukrepati prej, da ne pride do situacije, kot so ji bili priča v Angliji. Beovićeva meni, da je na naši strani tudi čas, "ker mislimo, da bomo v naslednjih mesecih lahko pocepili dovolj populacije".