Novo različico virusa omikron so potrdili že v številnih državah po svetu, epidemiologe skrbi predvsem možna visoka nalezljivost in višja stopnja nevarnosti za ponovno okužbo oz. izogibanje učinkovitosti cepiva. Medtem ko številne države že uvajajo dodatne ukrepe, pa Bojana Beovič, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) meni, da je za to v Sloveniji še prezgodaj.

Zaenkrat nove različice strokovnjaki pri nas še niso zaznali, še vedno prevladuje različica delta. 

Pozvala k poživitvenem odmerku pred prihodom omikrona

Kot je pojasnila za Val 202, je o novi različici znano še premalo, da bi lahko vedeli, kaj nas čaka in kakšni ukrepi bodo potrebni. Nove rezultate laboratorijskih analiz pričakujejo v roku tedna dni, a Beovićeva meni, da je zdaj najbolj pomembno, da se cepimo s poživitvenim odmerkom - sploh starejši, imunokompromitirani, kronični bolniki in tisti, ki so bili doslej cepljeni z vektorskimi cepivi. Slednji naj se ponovno cepijo že dva meseca po prejemu zadnjega odmerka (ali edinega v primeru, da so bili cepljeni s cepivom Janssen). Če se bo izkazalo, da cepljenje ali prebolevnost ne predstavljata zadostne zaščite proti novi različici, bodo za ustavljanje virusa potrebne "srednjeveške metode", je dejala, torej preprečevanje prenosov, podobno kot v prvem valu.

Ne izključuje pa možnosti, da bo potrebno še eno cepljenje, ko proizvajalca Pfizer in Moderna cepivo prilagodita novi različici. 

Tako je mogoče, da bi se nekateri v letu dni zoper covid-19 cepili že štirikrat. Kljub temu je Beovićeva pojasnila, da so cepiva zelo učinkovita, stranskih učinkov pa je zelo malo. Učinkovitost cepiv je po njenih besedah 60-odstotna, zaščita pred hospitalizacijo 80-odstotna, pred intenzivno nego pa 90 in več odstotna.

Težav z mešanjem cepiv ne pričakujejo

Kot je poudarila, poživitveni odmerk vrne zaščito nazaj na prvotno stanje po prvem cepljenju, kar pomeni, da se zaščita popolnoma obnovi na prvoten nivo. Ne izključuje možnosti, da bo poživitveni odmerk postal obvezen za pridobitev pogoja PCT, a si želi, da se kriteriji dogovorijo na ravni EU. 

Po njenih besedah večjih težav z mešanjem cepiv ni, saj so se cepiva v telesu že presnovila in jih tam ni več, ostal je le imunski odziv in celična imunost spominskih celic. "Mešanje cepiv nima nobenega dolgoročnega vpliva, razen boljšega odziva imunskega sistema," je zatrdila.

Razlike so v hospitalizacijah

Kljub izjemno visoki precepljenosti pa številne države, denimo Izrael, Danska in Nizozemska, uvajajo dodatne ukrepe zaradi rekordnega števila novih okužb, denimo testiranje za vse, tudi cepljene in prebolevnike, nekatere celo razmišljajo o ponovnem zapiranju države. Beovićeva njihovo odločitev razume, a obenem opozarja na pomembno razliko v hospitalizacijah, ki je pri nas občutno višja kot v bolje precepljenih državah. 

Uvajanje testiranja za vse se Beovićevi zaenkrat ne zdi smiselno, čeprav priznava, da "zdaj ne moremo več pričakovati, da bi s cepljenjem epidemijo ustavili". Kot je dodala, bi lahko prvotno različico virusa zajezili že s 70-odstotno precepljenostjo, tega pa pri različici delta ne moremo več pričakovati. Ko je le tretjina pozitivnih cepljenih, se ji testiranje ne zdi smiselno, kljub temu pa denimo za večje dogodke priporočajo ljudem, naj se kljub statusu PCT testirajo. 

Prav tako meni, da testiranje tistih, ki delajo z ranljivimi skupinami prebivalstva, denimo v domovih za starejše, ni najpomembnejši ukrep - ta je po njenih besedah 100-odstotna precepljenost zaposlenih in vseh njihovih družinskih članov. 

Necepljeni profitirajo na cepljenih, pravi Beovićeva

V Sloveniji so starejši od 65 let cepljeni približno 80-odstotno, kar je v primerjavi z mlajšo populacijo veliko, v primerjavi z ostalimi starejšimi po Evropi pa malo. Kako bi lahko še pospešili cepljenje med starejšimi?

"Potrebujemo družbeni dogovor. Nekateri ljudje smo se cepili in odgovorno pristopili k obvladovanju epidemije, z nekim sicer res zelo majhnim tveganjem, potem so pa tu drugi ljudje, ki profitirajo od tega, da smo mi cepljeni. Tukaj je treba stvari postavit na tehtnico in participacija, recimo za hospitalizacijo necepljenega, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici, mislim, da bi bila pravična odločitev," je dejala, a dodala, da uradno o tem še niso razpravljali, čeprav dobivajo številne pobude.

Težavo vidi tudi v precepljenosti v zdravstvu. "Manj izobraženi kadri v zdravstvu so manj precepljeni, a bi lahko imeli težave s pomanjkanjem kadra, če bi uvedli pogoj PC," je priznala. Trenutno je stanje v Sloveniji po njeni oceni stabilno, "na način pogostega testiranja ljudi, ki se ne želijo cepiti".

"Če bi dali še spodbudo, solidarnostni prispevek, v primeru, da taka oseba zboli, bi bile stvari najbrž uravnotežene," je dejala.

Obvezno cepljenje za starejše od 40 let

Za uvedbo obveznega cepljenja bi morali po njenih besedah doseči referendumsko večino oziroma veliko večino v parlamentu ter sprejeti družbeni dogovor, da potrebujemo to pot, da se zaščitimo. Po njeni oceni bi bila uvedba obveznega cepljenja smiselna za starejše od 40 let. Če to zahtevamo od svojih otrok, bi morali to zahtevati tudi od starejših, je poudarila.

Novega paketa ukrepov sicer ne razume kot tlakovanje poti v obvezno cepljenje. 

Še vedno pa meni, da bi morali podaljšati status prebolevnikov na devet mesecev, saj so po bolezni zaščiteni "vsaj devet mesecev, ali celo eno leto". 

dezurni@styria-media.si