Predstavnikom Radia Študent je do 16.ure uspelo zbrati več kot 2500 podpisov državljanov za začetek zbiranja 40.000 podpisov pod zahtevo referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi.

Zakon o obrambi, po katerem bi vojska zaradi begunske krize dobila večja pooblastila, tako še ne bo tako hitro stopil v veljavo. 

Če bo pobuda vložena v skladu z zakonom, bo namreč predsednik DZ-ja v sedmih dneh o njej obvestil ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določil koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi za zahtevo za razpis referenduma. Potrebnih je najmanj 40.000 overjenih podpisov.

Brglez obžaluje, ker vojaki ne bodo mogli pomagati policistom

Predsednik DZ Milan Brglez obžaluje potezo pobudnikov za referenduma, saj bo po njegovem glavna posledica morebitne neuveljavitve zakona to, da slovenska vojska ne bo mogla intenzivneje pomagati policistom na terenu, ki so zaradi neutrudnega dela že zdaj na robu svojih moči.

Foto: Žurnal24 vojska brežice

Je takšen referendum sploh dovoljen?

Ustavne spremembe referendumske ureditve sicer ne dopušča referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi spada med to določbo, pa še ni popolnoma jasno. 

Militarizacija Slovenije

Z zbiranjem podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma so na Radiu Študent začeli v petek, menijo namreč, da se s spremembo zakona o obrambi, ki daje vojski večja pooblastila, begunce izkorišča za militarizacijo Slovenije: "Namesto ukvarjanja z logističnim urejanjem razmer Vlada RS in Državni zbor RS sprejemata pravne mehanizme, ki jih bo z dvotretjinsko večino prisotnih (!) v parlamentu moč uporabiti za vse prihodnje “varnostne krize”, so zapisali. 

 Podpise so zbirali s pomočjo ZL

Pobudniki referenduma pa so po mnenju Franca Jurše iz Desusa podpise zbrali s pomočjo ZL, ki je tudi edina v DZ nasprotovala dopolnitvi zakona o obrambi. Jurša sicer ocenjuje, da je referendum o tej temi dopusten. Po njegovem mnenju v vladni koaliciji tudi ne bodo poskušali istega cilja doseči z interventnim zakonom. Spomnil je, da je vojska že angažirana na meji v skladu z obstoječo zakonodajo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dejal, da v SD pričakujejo, da se predlagatelji zavedajo tudi odgovornosti.Han je dejal, da lahko vsakodnevno vidimo izčrpane policiste, "katerih vrste so podhranjene, ter vse druge, ki na robu svojih moči še uspejo obvladovati razmere na meji".

"Destruktivno in nedržavotvorno dejanje"

Poslanec SDS Žan Mahnič novico o pobudi za referendum obžaluje ter vidi kot destruktivno in nedržavotvorno dejanje, ki ima po njegovih besedah očitno en sam namen: rušiti slovenski ustavni red ter ogrožati življenje, zdravje in lastnino državljanov ter tudi varnost beguncev oz. migrantov.

Mahnič je sicer ocenil, da bi vlada lahko že na podlagi veljavnega četrtega odstavka 37. člena zakona o obrambi dala vojski taka pooblastila, da lahko učinkovito zavaruje mejo. Vlada bi morala biti le bolj pogumna in odločna, je dodal poslanec.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je glede zbiranja podpisov za referendumsko zahtevo o dopolnitvi zakona o obrambi že v torek dejala, da ne razume tistih, ki si bodo to privoščili. "Saj vendarle gre tako za varnost slovenskih državljanov kot tudi varnost beguncev, z

Vojski večja pooblastila za tri mesece

O dopolnitvi, ki jo je DZ sprejel v sredo, lahko DZ na predlog vlade odloči o dodatnih pooblastilih vojske pri varovanju državne meje. Vojaki tako lahko v naslednjih treh mesecih na mejah opozarjajo, napotujejo in začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju množic.

dezurni@zurnal24.si