Predsednik države Borut Pahor je že v svojem pisnem stališču o begunski problematiki je navedel, da je ključno ponovno vzpostaviti običajen red na meji. "To je dolžnost in pravica Slovenije kot suverene države."

S skupnimi močmi pa naj bi izoblikovali tudi načrt, saj gre po predsednikovem mnenju pričakovati, "da begunska oziroma migracijska kriza ne bo pojenjala".

Načrt o tem, koliko beguncev in migrantov lahko sprejmemo

 Ključna točka nacionalnega načrta pa naj bi bila predvsem postavitev zgornje meje števila beguncev in migrantov, ki jih Slovenija lahko trajneje namesti in primerno oskrbi. Pri tem pa naj bi upoštevali razliko med prosilci za azil in migranti.

"Glavno vodilo prehodne migracijske politike naše države mora biti, da naj dnevno število vseh beguncev in migrantov na ozemlju Republike Slovenije ne presega okvirnega največjega števila beguncev in migrantov, ki smo jih sposobni trajneje namestiti in oskrbeti," je še poudaril predsednik republike v mnenju namenjenem poslancem.

Ob tem Pahor navaja še možnost nevarnost pred oblikovanjem tako imenovanega žepa, če bi Avstrija ali Nemčija zaprli meje in bi pri nas ostalo večje število ljudi. "To bi značaj krize iz pretežno humanitarne spremenilo v varnostno. Naložena nam je odgovornost, da se to ne zgodi."

Pahor za več denarja za policijo in vojsko

Predsednik republike, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, je ob tem pozval, da je v teh razmerah potrebno nameniti več finančnih sredstev za delovanje slovenske policije,  vojske in civilne zaščite, saj naj bi bila pripravljenost vojske zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na najnižji ravni pripravljenosti.  "Od slovenske policije in vojske ne smemo pričakovati zelo veliko, ob tem pa iz proračunskih sredstev dajati zelo malo."

Varnostna kriza?

Poslanci SDS in NSi, ki so bili tudi predlagatelji izredne seje, so po nagovoru predsednika republike ponovno izpostavili, da gre za varnostno krizo in da mora Slovenija zagotoviti tehnične ovire na meji.

"Vse je bilo pravočasno opozorjeno, vse je bilo napovedano, samo slišati se ni hotelo. In zaradi nedejavnosti, zaradi nespoštovanja pravnega reda, zaradi tega, ker se je hotelo ugajati, bog vedi komu, se ni storilo tistega, kar bi se moralo storiti. In danes so posledice tu in zdaj. Eno je kriza varnosti, ki jo prinaša tveganje, ko spustiš na svoje ozemlje v nasprotju z veljavnimi predpisi deset in deset tisoče neznancev, ki imajo ali nobenih dokumentov ali pa ponarejene dokumente in so torej po vsej mednarodni klasifikaciji ilegalni imigranti in to delaš iz dneva v dan," je v začetku nagovora izpostavil poslanec SDS Branko Grims. 

Njihove očitke je predsednik vlade Miro Cerar v svojem nagovoru zavrnil in nadaljeval, da zadevo obvladujemo: "Ni nobene varnostne krize, a zato vlagamo velike napore." Cerar pa je nato ponovil izjave zadnjih dni, da bo Slovenija postavila tehnične ovire, če bo to potrebno, kar pomeni tudi ograje. "Storili bomo vse, kar je treba, da bomo zavarovali schengensko mejo, s tem pa tudi nas in Evropo," je ponovil Cerar.

Janša: Tukaj bi nastal kaos, ki ga nihče ne bi obvladal

Opozicijski prvak pa je poudaril, da bi morali napore usmeriti v smeri, iz katere ta migrantski tok prihaja in ki ga sprejema. Od Nemčije oziroma Avstrije pridobiti zagotovila, da nas bodo v naprej obvestili o morebitni zapori meje, sicer bi zopet prišlo do presenečenja.

"Predstavljajte si zaprto severno mejo. In bom rekel naš sir na južni meji, Slovenija je v 24 urah v kaosu. In v treh dneh v kaosu, ki ni več obvladljiv, ker bi pač, kot je bilo prej točno rečeno, množico pritiskale proti severu. Tja se ne bi dalo in Slovenija ne bi nastala samo žep, tukaj bi nastal kaos, ki ga nihče ne bi obvladal."

Napore bi po Janševih besedah morali usmeriti tudi k dogovoru z Hrvaško, Srbijo in Makedonijo, da bi že tam začeli zaustavljati migrante in begunce. "Na ta način bi se tudi prisilila Grčija, da resno začne ukrepati, čeprav imamo tukaj zelo šibka pričakovanja."

  dezurni@zurnal24.si