"A lahko, prosim, pokličete rešilca. Ženska ima hudo vnetje in še druge poporodne zaplete," je pred trakom, ki loči nekaj policistov in vojakov od kakšnih 1500 beguncev, ki so na travniku v Rigoncah prespali noč, eden od predstavnikov komisarijata za begunce prepričeval policiste. "Ja, vem, tri četrtine jih je prehlajenih, ne moremo oskrbeti vseh," mu je nervozno odgovarjal policist. "Poskrbite vsaj za njo," odgovarja sogovornik in pokaže na žensko že pri štiridesetih, ki se je naslanjala na policijsko vozilo, na katerega je položila komaj rojenega otroka.

Foto: Matej Košir Begunci čakajo sredi polja v Rigoncah "A jih boste kmalu spustili naprej," vprašam drugega policista. "Verjetno ja, ker nas na hrvaški strani čaka že nov vlak," odgovarja. Begunci so se nagnetli ob trak, tako kot običajno so v prvo vrsto postavili otroke, nato ženske, ker upajo, da jim bo to prineslo prednost pred ostalimi, ko jih bodo policisti spustili naprej. Še vedno so pomanjkljivo oblečeni, predvsem pa slabo obuti. "Tudi sneg jih ne bo ustavil, preveč odločni so. V preteklosti sem že videl kako so Afganistanci z otroki bredli čez mejo v metrskem snežnem zametu. Danes sicer nisem videl nobenega v natikačih, včeraj pa vsaj dva," nadaljuje policist. Včeraj so iz Rigonc prepaljali tri večje skupine, kakšnih 4500 ljudi.

Preveč jih hoče v Nemčijo

 Malce bolj v ozadju se je sprehajal mlad Sirijec in fotografiral vojake. Ko sem ga povprašal, ali ga ni nič strah, glede na to, da so oboroženi z avtomatskimi puškami, se je le nasmehnil. "Tega smo vajeni." Od mene je želel čimveč informacij, kje je, kam ga bodo odpeljali, koliko časa še do Nemčije ... "Tu je mrzlo, želim si na Švedsko." Ko mu pojasnim, da v tem ni veliko logike, ker je na Švedskem še bolj mrzlo, za trenutek pomisli: "Preveč ljudi hoče v Nemčijo in to ni dobro. Tam bi ostal le kakšen dan, potem pa si želim naprej na sever." Vprašanje zakaj ne bi ostal v Sloveniji, je preslišal. Enaindvajset letni Khalid je iz Turčije do Slovenije potreboval le šest dni, ker Hrvaška bistveno hitreje spušča begunce čez svoje ozemlje. Še pred tednom dni so za isto pot, torej od Turčije do slovenske meje begunci potrebovali vsaj devet dni.

Foto: Matej Košir Begunci čakajo sredi polja v Rigoncah

Povpraševanje niža ceno

Zaradi velikega navala so očitno padle tudi cene prevoza. "Prevoz po morju iz Turčije do Grčije me je stal 1100 dolarjev (še pred kratkim so se cene gibale okrog 2000 dolarjev op. a.), 75 dolarjev prevoz po Grčiji, 25 po Makedoniji in spet 75 dolarjev po Srbiji. Na hrvaškem je bilo zastonj in tukaj bo verjetno tudi tako?" Ko sem mu prikimal, je takoj dodal, da ima sicer mastercard kartico, ampak nobene gotovine. "Ničesar ne potrebujem, res bi si pa rad kupil cigarete in toplejše čevlje," dodaja. Ko sem mu ponudil celo škatlo cigaret, je za razliko od ostalih, ki sem jih srečal v tednu dni, vzel le enega. "Je tu v bližini kakšen bankomat?" Le odkimal sem, ker mu nisem želel pojasnjevati, da ga policisti tako ali tako ne bodo spustili do bankomata ali trgovine in da bo moral počakati do Šentilja.

Več je Palestincev

"To ni prav, da potujemo v takšnih skupinah. Nekateri Iračani in Afganistanci so nevarni." Je imel kakšne težave, so mu karkoli ukradli, prihaja do nasilja? "Ne, ne, ampak vidim jim v očeh, da so to nevarni ljudje," pojasnjuje. V skupini, ki je danes prenočila v Rigoncah, je presenetljivo veliko Palestincev. Kot mi je pojasnil eden od policistov, so že prej naleteli na njih, zdaj pa jih je čedalje več.

Khalid je še želel, da se skupaj fotografirava. "Spomin iz vsake države, ki jo prečkam." In se med kupi smeti in kurišč, iz katerih se veli črn dim, napotil nazaj k družini, ki je čakala v vrsti na odhod. Nekaj minut pred dvanajsto so skupino, ki je noč preživela sedi polja, peš spustili proti Dobovi, s hrvaške strani je namreč prihajala že nova.

Foto: Matej Košir Begunci čakajo sredi polja v Rigoncah Foto: Matej Košir Begunci čakajo sredi polja v Rigoncah