"Hej, hej, te lahko nekaj vprašam," me izza ograje pokliče moški, ki utrujeno sloni na ograji, ki stoji med avstrijskim in slovenskim namestitvenim centrom: "Ali lahko s prijateljem še zaprosiva za azil v Sloveniji?"

Po več pogovorih z ljudmi, ki so čakali v šentiljskem namestitvenem centru in njihovih jasnih odgovorih, da hočejo v Nemčijo, morda Švedsko, me je šokiral. Ob nekdanjem mejnem prehodu je zdaj, za razliko od prvih dni, na spregled veliko več vojske kot policije, a eden od prisotnih policistov ob besedil azil pristopi. "Sta že bila v Avstriji? Ne, v redu, počakajta tu, prišli bodo po vaju," jima pove policist, odmakne ograjo in pokliče drugo enoto.

"Vsi so namenjeni tja"

Afganistanec Hassan, ki pravi, da ima 27 let, in njegov prijatelj tako obstojita ob ograji in čakata. Po dobrih dvajsetih dneh sta prekinila svojo pot v Nemčijo. "Mislim, da Nemčija zame ni dobra država, saj gre tja preveč ljudi. Vsi so namenjeni tja, zato mislim, da bo zame tu v Sloveniji bolje kot v Nemčiji ali Avstriji." Premislila sta si šele na poti, ko sta videla množico namenjeno v Nemčijo.

Misliš, da bo res v Sloveniji bolje?
- Oprosti, ne razumem te najbolje. Morda govoriš nizozemsko?
Kako?
- Ja, dobre tri leta sem živel v Belgiji, tam sem delal v trgovini. A nisem imel dokumentov, zato so me poslali nazaj. Zdaj imam dokumente, misliš, da bom dobil azil?

Skomignem z rameni. Ne vem. Tako kot tudi ne vem, kaj se bo zgodilo z več tisoči, ki so na poti v Nemčijo, in tistimi 49, ki so v 17. septembrom in 29. oktobrom zaprosili za mednarodno zaščito pri nas.

Vojna, talibani, zdaj pa še Islamska država

Foto: Saša Despot begunci

Hassan, ki je zadnji dve leti nato ostal v Afganistanu pravi, da to ni država zanj. "Saj veš, že 14 let vojne, pa talibani in zdaj še Dash – Islamska država." A za razliko od številnih, ki so pred avstrijsko mejo čakali na nadaljevanje poti proti obljubljeni Evropi, Hassan pravi, da ve, da ne bo lahko, kot mu tudi ni bilo v Belgiji. "Če bom lahko, se bom prvo polovico leta učil slovenščine. Nato pa poiskal delo. Veš, v Afganistanu sem delal kot pomivalec avtomobilov." S težavo ju vprašam še, kaj pa če vama Slovenija ne bo odobrila azila. Bosta poskusila znova? Oba odkimata in pogledata v tla.

Na avstrijski strani začne goreti ogenj, množica, v kateri je še pred nekaj trenutki čakal tudi Hassan, kriči in pritiska. Takoj pridem nazaj, jima rečem in odidem proti Avstriji. Tam je kaos, množice ne obvladajo več, izbruhne več pretepov. "Utihnite! Utihnite! Usedite se!" Policija poskuša in z nekaj sile razmere le umirijo. Vrnem se nazaj, a Hassana in njegovega prijatelja iz Afganistana ni več. Zdaj bi morala biti že nekje v centru za tujce v Postojni.