Po podatkih Združenih narodov je v prvi polovici letošnjega leta Sredozemsko morje prečkalo 137 tisoč ljudi. Tisoče se jih zdaj čez Balkan pomika proti Evropski uniji. Gre za begunce ali migrante?

Med terminoma begunec in migrant je velika pravna razlika, različen je predvsem obseg pravic, ki jih ti ljudje imajo.

Beguncev se ne sme vrniti v državo, kjer je njihovo življenje ogroženo

Begunci so ljudje, ki so zbežali iz območja, kjer divja vojna ali so preganjani ter lahko v Evropi zaprosijo za  azil ali za drug status zaščite.

Status beguncev urejaja Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) iz leta 1951, katere podpisnica je seveda tudi Slovenija. Konvencija opredeljuje kdo je begunec ter kakšno pravno zaščito, pomoč in socialne pravice morajo države, ki so podpisale konvencijo, zagotoviti beguncem. Konvencija obenem določa, da begunci ne smejo biti vrnjeni v državo, v kateri bi bilo njihovo življenje ogroženo.

Po drugi strani pa konvencija opredeljuje tudi dolžnosti, ki jih ima begunec do svoje države gostiteljice, ter navaja, katere skupine ljudi (na primer vojni zločinci) niso upravičene do statusa begunca.

Status beguncev v Sloveniji poleg Konvencije urejata še Zakon o mednarodni zaščiti in Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito.

Migranti in njihove pravice

Termin migrant se uporablja za vse ljudi, ki se preselijo iz ene v drugo državo, razen v primeru, kadar bežijo pred vojno ali nasiljem. Takrat gre za begunce. Migranti svojo državo zapustijo zaradi revščine, iskanja zaposlitve, migranti so tudi tisti, ki pripotujejo v tujo državo, da bi se pridružili sorodnikom, ki so tja prispeli pred njimi. O tem, ali so ljudje, ki so iz svoje države pobegnili zaradi posledic klimatskih sprememb, kot je denimo degradacija prsti v deželah Sahela v Afriki ali potopitev obalnih otokov v Bangladešu, begunci ali migranti, razprava še poteka.

Migrante, ki v državo pripejo brez dokumentov, lahko države deportirajo nazaj, česar pa, glede na Konvencijo,  ne smejo narediti z begunci. Zato ni nič nenavadnega, da politiki, ko govorijo o begunski krizi, večinoma uporabljajo termin migranti. 

Tujec mora v Sloveniji čim prej zaprositi za azil

Foto: EPA beginci, Avstrija, center Po podatkih Združenih narodov gre večinoma za begunce, nekateri med njimi pa so tudi migranti.  "Večina ljudi, ki letos probeži v Italijo in predvsem Grčijo, je iz držav, kjer divjasjo spopadi ali sicer veljajo za države od koder bežijo ljudje, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Manjši del jih je iz drugih držav in za te ljudi bi bil primeren termin migrant," pravijo na UNHCR.  

Tujec, ki vstopi v Slovenijo, mora v najkrajšem možnem času pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Policija nato ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo, ter ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilca se lahko po potrebi razseli v ustrezne institucije ali pa se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, za kar se mu v posebnih primerih lahko dodeli finančna pomoč, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

Ljudem, ki bežijo z vojnih območij, mora biti status begunca odobren. Tisti, ki v Sloveniji  ne bodo zaprosili za azil, bodo vrnjeni v državo od koder so prišli. Za Evropsko unijo namreč velja Dublinska uredba, ki državam omogoča, da migrante vračajo v državo, v kateri so prvotno zaprosili za azil.

Policija nato ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo, ter ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilca se lahko po potrebi razseli v ustrezne institucije ali pa se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, za kar se mu v posebnih primerih lahko dodeli finančna pomoč.

Na azil bi lahko čakali več mesecev

Foto: EPA begunci, Avstrija Nataša Posel, direktorica Amensty International Slovenia se  boji, da bodo morali ljudje, ki bodo prišli v Slovenijo, čakati več mesecev na ureditev statusa, saj že za sedanji pritok, s katerim se srečujejo na notranjem ministrstvu, porabijo veliko časa. "Za vsakega vsaj za uvodni pogovor potrebujejo tri ure, teh ljudi pa bo več sto ali tisoč,"  pravi.

Mehanizem kot v času vojne v BiH

Politika EU do beguncev je po mnenju direktorice AIS lahko kruta, že to, da morajo pešačiti sem, je navedla. "Za nas je zelo pomembno, da EU zagotovi varne in legalne poti. Če bi Slovenija torej vedela, da lahko sprejme 1000 ljudi, bi jim lahko že v Grčiji ponudila prevoze in bi potovali varno, ne bi bili podvrženi temu, da se zadušijo v tovornjakih," je izpostavila za STA.

Direktorica Amnesty international Slovenija meni, da bi lahko države uredila mehanizem, kot ga je vpeljala v času begunskega vala iz bivše Jugoslavije zaradi vojne v Bosni in Hercegovini. Mehanizem začasne zaščite je veljal za vse ljudi iz določenega območja in ni bila potrebna individualna presoja vsakogar, je poudarila. Državo namreč prečkajo tako ljudje, ki bi v Sloveniji zaprosili za azil, kot tudi tisti, katerih cilj so druge države in bi želeli Slovenijo uporabiti zgolj kot tranzitno državo in se tu ne želijo dokumentirati.

sergeja.hadner@zurnal24.si