Glede na prve tri mesece leta je bil padec 9,6 odstotka, skupaj pa je v prvi polovici leta v primerjavi s prvo polovico lanskega leta BDP letos nižji za 7,9 odstotka.

Kot je razvidno iz grafa, gre za občutno hujši padec BPD kot v finančni krizi leta 2009. Takrat je bil najhujši padec 9,5-odstoten, a je negativen trend vztrajal kar leto in pol. Hujšega padca BDP po podatkih statističnega urada od leta 1996, torej v 24 letih, še nismo beležili.

Padec BDP je izničil več let rasti BDP-ja. Po stalnih cenah (referenčno leto 2010) je BPD v drugem četrtletju enak kot v tretjem četrtletju leta 2015, torej pred skoraj petimi leti, po tekočih cenah pa nas je korona padec BDP-ja postavil za dobra tri leta in pol nazaj, nekje v april leta 2017. 

Pričakovano je BDP upadel že drugo zaporedno četrletje, kar pomeni, da je Slovenija uradno v recesiji. 

"Upad smo zaznali v večini komponent, tako pri končni potrošnji kot tudi pri zunanjem povpraševanju, največji vpliv je imel padec domače potrošnje, ki se je zmanjšala za 12 odstotkov. Končno trošenje gospodinjstev se je zmanjšalo za skoraj 17 odstotkov, še bolj izdatki na domačem trgu, tu je padec več kot 20-odstoten. Najbolj izrazit upad je bil pri gorivih in pri storitvah," so v izjavi po objavi podatkov povedali na Statističnem uradu.

Slovenija Hrana se je občutno podražila

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 12 odstotkov, najbolj izrazit padec je bil pri investicijah v stroje in opremo, več kot 25-odstoten. Investicije v gradbene objekte so se zmanjšale za 15 odstotkov.

Izvoz se je zmanjšal za 25 odstotkov, izvoz storitev pa kar za 35 odstotkov. Prav tako za 25 odstotkov je padel uvoz. Med storitvami se je – tako pri izvozu kot pri uvozu – najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Zaposlenost se je zmanjšala za dva odstotka, kar pomeni, da je delo izgubilo približno 20 tisoč oseb.

dezurni@zurnal24.si