Kot je opozoril nekdanji predsednik sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Ljubo Bavcon, je Slovenija v času, ko so se začele v svetu vrstiti resolucije in pozivi k učinkovitemu ukrepanju zoper naraščajoče pojave nestrpnosti in neonacističnih strank, sprožila postopek, ki je ustvaril več kot 25.000 izbrisanih.

V tej luči je menil, da rojstvo samostojne države s civilno smrtjo tako velikega števila ljudi, katerih greh je bil le ta, da niso bili Slovenci, ni bilo brezmadežno.

Ne izključevanju drugačnih

Bavcon je zaskrbljen tudi zaradi aktualnega dogajanja. Med drugim je izpostavil, da bi bilo treba preprečiti izključevanje enega dela državljanov kot polpismenih Neslovencev v trenerkah. Prav tako bi bilo treba po njegovih besedah preprečiti napade na Rome in na vse, ki so drugačni po barvi kože, spolni usmerjenosti.

Obsodil je tudi nestrpne izpade v parlamentu. Na tem mestu je bil kritičen do nedostojne razprave glede družinskega zakonika, "čeprav ta odpravlja ugotovljene neustavnosti in ustavi nasprotno spolno diskriminacijo".

"Podoba Evropa prav nič spodbudna"

"Moram ugotoviti, da podoba Evrope in zahodnega dela sveta ni prav nič spodbudna," je še dejal Bavcon in spomnil na besede slovenskega filozofa Slavoja Žižka, da se nam družbeno-politična in ustavna ureditev pred očmi spreminja v nekaj, kar bi lahko imenovali avtoritarni populizem.

Garancije za varstvo človekovih pravic kopnijo, regresija pa narašča, je menil in dodal, da gre očitno za procese globlje narave, da je kapitalizem zašel v krizo, ki je kriza celote; kriza demokracije, odnosov med ljudmi, kriza vrednot.

"Ne vem in ne morem vedeti, ali je to ureditev še mogoče zakrpati," je dejal Bavcon. V kriznih situacijah, kot je sedanja gospodarska in finančna, po njegovih besedah lahko pride do rasizma in drugih nestrpnosti.

"Nacionalistični sovražni govor zelo nevaren"

Nacionalistični sovražni govor je lahko zelo nevaren, je še posvaril, saj ima lahko beseda učinek tempirane bombe. Ob tem je izrazil upanje, da se "bomo osvestili", da bodo človekova svoboda in njegove pravice trajna vrednota, "ne pa razkošje, ki smo si ga smeli dovoliti, ko še ni bilo krize" in "ko zunanja znamenja notranje protislovnosti kapitalizma še niso bila tako izrazita".