To so na Golobov ultimat odgovorili bankirji

Foto: Nebojša Tejić/STA obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Strugah pri Lučah poplave Foto: Saša Despot slovenija 04.10.2011 clanica Sveta Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo Foto: NKBM NKBM
Banke za pomoč po ujmi med drugim predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev. Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, so za enkraten prispevek celotnega gospodarstva, je za Delo povedala direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.
Oglej si celoten članek

Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, npr. triodstotni za 10 let, in s poroštvom države, je za časnik Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanisalva Zadravec Caprirolo.

Nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajalo diferenciacijo med sektorji.

Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. "Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval," je dejala.

Robert Golob je bil v torek po sestanku z bankirji in zavarovalničarji zelo nejevoljen. Dejal je, da je skrajni čas, da se tako zavarovalnice kot banke zavejo resnosti trenutka in dodal, da naj bi banke v 48 urah predstavile konkretne predloge, kako bodo pomagale ljudem.

Foto: Saša Despot slovenija 04.10.2011 clanica Sveta Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo

Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila SID banka. Kot je dejala Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. "Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev," je menila vodja združenja bank.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 31

  • 17:52 24. Avgust 2023.

    Niso nasprotovali miljardnim dokapitalizacijam,-naj vrnejo kar smo morali ljudje vložit vanje,sploh ta država gre v božjo m!!!!!

  • 16:42 24. Avgust 2023.

    Nek se jebe? Tujega hočejo, svojega ne dajo!

  • 14:51 24. Avgust 2023.

    Kam naj gre dobiček bank je potrebno varčevalce vprašati, ker, če ti dvignejo prihranke banke takoj propadejo, mislim, da varčevalci …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.