Nepremičnine. "Res je, da se izsek iz koalicijske pogodbe zelo všečno bere, vendar mislim, da je stališče koalicije tudi minimalno vmešavanje v gospodarstvo," Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete komentira zapise v pogodbi, da bodo "koalicijski partnerji dosegli, da bodo državne banke stanovanja dale na trg" in da bodo s tem "dosegli nižje cene stanovanj, zaradi česar bodo ta postala bolj dostopna". Cirmanova meni, da bi banke to zagotovo naredile same, če bi bilo to pravno možno ali zanje ugodno z vidika cen, po katerih bi unovčile stanovanja.

Banke so le upnice

Bankirji dodajajo, da stanovanj propadlih gradbenih podjetij nimajo v lasti in da nimajo pravice prodajati stanovanj v primerih nevračila kredita. Banke so namreč le hipotekarne upnice, ki imajo kredite zavarovane z zastavljenimi nepremičninami. Proda jih lahko le sodišče v postopku izvršbe ali stečajni upravitelj v primeru stečaja podjetja. Cene določita sodišče ali stečajni upravitelj, sicer pa cene nepremičnin določa trg in ne banke, meni Simon Hvalec, izvršilni direktor uprave NKBM za področje vzhodne Slovenije.

Predolgi postopki

Bojan Likar iz Gorenjske banke dodaja, da je interes banke kot upnice in po navadi tudi lastnika, da se zastavljene nepremičnine prodajo kar najhitreje, saj sicer izgubljajo na vrednosti, terjatve banke pa se povečujejo: "Žal je postopek po navadi dolgotrajen in v praksi med predlogom za izvršbo ali začetkom stečaja in prodajo mine najmanj eno leto." Cirmanova meni, da je prav v teh izjemno dolgotrajnih pravnih postopkih še veliko manevrskega prostora pri reševanju težav, poudarja pa tudi, da morajo banke ob vsem tem maksimirati prodajni izkupiček.

Po ocenah vlade so banke "kot lastnice vse večjega števila stanovanj v konfliktnem položaju. Kot banke bi morale financirati nakupe stanovanj, ki so na trgu, kot lastnice stanovanj pa so zainteresirane za čim višje cene in vzdrževanje teh visokih cen na trgu."