"Banka Slovenija mora razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo," pravi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.Guvernerja Jazbeca in vlado poziva, da"najde priimke in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena". Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti.

Tudi kazenska odgovornost

In če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da se je spreminjalo datume dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je dejal Han. Zato v SD po njegovem nimajo težav s prispevanjem podpisov za sklic izredne seje DZ na to temo.

Erjavec umirjeno

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je nekoliko bolj previden. Kot je navedel, je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Za DeSUS bo tako še zlasti pomemben odgovor, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu.

Po Erjavčevih navedbah bo treba ugotoviti odgovornost vpletenih, če držijo trditve malih delničarjev. Če je šlo za kazniva dejanja, pa bodo ugotovili organi pregona, je dodal.

Generalni sekretar SMC Erik Kopač je menil, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, kar pomeni, da pristojni organi nadzora opravijo svojo nalogo. "Treba je iti po regulativi, ne pa delati nekih nepremišljenih ukrepov, ki se bodo pozneje izkazali za neprimerne," je povedal.

Bratušek: Odločitve smo sprejemali na podlagi podatkov Banke Slovenije

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. 

"Upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se v državi zgodilo, če takrat ne bi ukrepali," je dejala in ocenila, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Po njenem pa je prav, da se stvari razišče in ugotovi, ali so bile nepravilnosti in zanje poiskati odgovornost.

Če smo vstopili v evropsko družino, je treba pogoje, ki nam jih postavljajo, spoštovati, je opozorila. Takrat bi lahko banke dokapitalizirali tudi brez soglasja Evropske komisije, a bi potem te morale denar, tako kot velja v primeru Elana ipd., vrniti, je povzela Bratuškova.

Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna.

Izrazil je pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in sedanji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan.

Šircelj je opozoril, da obstaja tudi velik interes imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic, ki čakajo na odločitev sodišča o ustavnosti te poteze. "To ne bi smel biti pritisk za ustavno sodišče," je dodal.

NSI za izredno sejo DZ

V NSi pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja in dileme, ki so se pojavile v javnosti.

V zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v NSi pričakujejo tudi intenzivno delo policije. Če se bodo sumi kaznivih dejanj potrdili, pa razrešitev celotnega vodstva Banke Slovenije. "Gre za sum organizirane kraje, ki je bila podprta s strani državnih institucij. Odgovornost je tudi na upravah drugih bank," je še povedal Tonin.