V začetku krize so takšne sheme že bile, a je bilo napačno, da je banka dobila kvoto, nihče pa od nje ni zahteval, da jo mora porabiti, je dejal v pogovoru za prilogo Večera.

"Banke imajo zdaj res veliko kapitala, nimajo pa nikakršne motivacije, da bi ta denar posredovale gospodarstvu ... Država bi morala naprej s spremembo insolvenčne zakonodaje zagotoviti, da se podjetja, ki so vredna več delujoča kot mrtva, lahko zaščitijo pred interesi lastnikov in posamičnih upnikov ter učinkovito razdolžijo," je povedal za prilogo V soboto.

Po njegovem mnenju pa bi morali podjetjem pomagati tudi s ponovnim aktiviranjem garancijske sheme. "Banke čakajo, ker si noben bančnik ne upa podpisati pod skoraj nobeno posojilo. Zaradi gonje proti bančnikom, iskanja krivcev in še česa smo ustvarili v bankah pravo psihozo. Zato pameten bankir ne bo dal kredita," je prepričan.

Banke je treba motivirati

Slovenija je garancijske sheme, težke 12 milijard evrov, v začetku krize že imela, a se niso pretirano izkazale. Po Mramorjevih navedbah smo se iz te napake naučili vsaj to, da bomo morali bodoče sheme ustrezno prilagoditi. "Vsekakor bi bilo dobro, če bi poskusili z njimi motivirati banke k dajanju posojil, za katerimi stoji garancija države, bi lahko zmanjšali tudi psihozo v bankah," je ocenil.

Ovira pri tem je le to, če bi jih Evropska komisija odobrila. "Ker si je s podobno shemo pomagala Nemčija, bi bilo najbrž to možno tudi pri nas," je menil.

Podjetja za rast, kot je dejal, potrebujejo tudi primerno gospodarsko okolje. "Že kar dolgočasno mi je ponavljati, da nas vlečejo nazaj administrativne ovire. In seveda nemenjalni sektor, od komunale do elektrogospodarstva in drugih," je znova izpostavil.

Mramor, nekdanji finančni minister, za višanje davkov v Sloveniji ne vidi več možnosti. "Z izboljšanjem fiskalnega stanja se bo pojavilo tudi vprašanje zniževanja davkov, ki vplivajo na gospodarsko rast. Ampak dokler je zadolžitev tolikšna, bo težko loviti ravnotežje," je opozoril.
Vse pa je odvisno tudi od gospodarske rasti. "Če nam jo bo uspelo pognati, bo pritisk na zmanjševanje javne porabe manjši. Kratkoročno pa je pri davkih vprašanje, kaj bo z nepremičninskim davkom. Če bo na ustavnem sodišču razglašen za neustavnega, ga bo morala vlada verjetno nadomestiti z drugim," je še menil in potrdil, da najbrž s kriznim davkom.