“Imam papir v torbi, ki počasi dobiva konture, in sicer o tem, katera podjetja bi država skupaj z bankami lahko poskušala ozeleniti. Banke bi lahko prispevale dodatni kapital, država pa bi pristopila z garancijo,” je ob koncu okrogle mize o aktivnem upravljanju slabih terjatev dejal predsednik Združenja bank Slovenije (ZBS) France Arhar.

Kdo je in koga ni na njem

Dodatnih pojasnil glede seznama podjetij, ki jih je smiselno reševati, Arhar ni želel dati. Neuradno pa so se banke na pobudo ZBS že konec poletja začele dogovarjati, katera podjetja bi bilo smiselno rešiti. Kot je na okrogli mizi dejal novi predsednik uprave NLB Janko Medja, je bila pri reševanju slabih terjatev v preteklosti “jasna napaka reševanje brez vizije, skupnega cilja, reševanje pa je bilo oportunistično”.

Spomnimo, medtem ko so še potekala pogajanja o reševanju podjetja, so v preteklosti nekatere banke zasegale zastavljene delnice, ker dogovora ni bilo, pa so podjetja na koncu pristala v stečaju. Zdaj naj bi se banke vendarle dogovorile.

Drugega pač nimamo

Da bi bilo lahko odslej drugače, je namignil tudi prav tako novi predsednik uprave Probanke Bogomir Kos: “Mi imamo samo to gospodarstvo, drugega nimamo, in če kdo misli, da bomo čez nekaj let financirali Mercedes in BMW, se moti. Treba se je dogovoriti, katera so pomembna podjetja, se postaviti zanje in jim pomagati iz težav, v katerih so se znašla tudi z našo pomočjo. Moramo stopiti skupaj in iz od 30 do 40 odstotkov slabih terjatev ustvariti podjetja, pri katerih bomo čez nekaj let tekmovali s poslovnimi ponudbami.”

Prijel se je za denarnico

Kos se je sicer obregnil tudi ob medije. “Mediji lahko naredite ogromno kolobocijo. Nihče, ki je prišel v Probanko, ni izgubil niti evra, ampak prispevek je bil tako alarmanten, da sem se še jaz prijel za denarnico,” je dejal