V zadnjih dneh je ameriška vlada domačim finančnim družbam ponudila na razpolago okoli 250 milijard dolarjev, namenjenih boju proti finančni krizi. Toda finančne družbe ponujene pomoči ne bodo porabile samo za stabilizacijo položaja na trgu, ampak – kakšna ironija – za izplačilo nadvse visokih dividend.

7 milijard iz državnega v zasebni žep
33 ameriških bank, ki so uporabile sredstva ameriške vlade, namerava samo v zadnjem četrtletju tega leta iz naslova davkoplačevalskih sredstev izplačati za sedem milijard dolarjev dividend, poroča Washington Post. Bank of New York Mellon je denimo prejel 3 milijarde dolarjev državne pomoči, zdaj pa bo svojim lastnikom izplačal dividende v višini 275 milijonov dolarjev. Med srečnimi delničarji, ki bodo deležni lepe dividende, je tudi savdski princ Walid Bin Talal, pomemben lastnik banke Citigroup.

Res so se banke pred časom zavezale, da bodo izplačila dividend omejila na minimum, toda v obdobju finančne krize je za marsikoga sporno izplačilo tudi simboličnih dividend. " Državni sanacijski paket naj bi izboljšal likvidnost na finančnem trgu. Če bo denar šel delničarjem, vse skupaj nima smisla," je denimo kritičen zvezni senator Charles Schumer.

Nasprotno ameriško finančno ministrstvo zagovarja izplačilo nagrad delničarjem. Prepoved izplačila dividend bi zasebne investitorje domnevno odvrnila od tega, da vstopijo v lastniško strukturo omajanih bank in prispevajo dokapitalizacijske injekcije.

Ameriška vlada vstopila na bančni trg
Po zadnjih podatkih je ameriško finančno ministrstvo od devetih večjih domačih bank odkupilo njihove lastne delnice v skupni vrednosti 125 milijard dolarjev. Država je tako postala manjšinska lastnica bank, kot so Wells Fargo, Citigroup, JP Morgan Chase, Bank of America in drugih finančnih družb.