Število tatvin bakrenih žlebov in drugih barvnih kovin v zadnjem času narašča, ugotavljajo na Policijski upravi Kranj, kjer so letos obravnavali 23 tovrstnih tatvin. Opozarjajo, da so storilci pri doseganju cilja odločni, drzni in premeteni.

Na vodo in ogled za krajo

Tovrstne tatvine je težko odkrivati, pravijo policisti, zato svetujejo, naj prebivalci predmetov iz barvnih kovin ne puščajo na lahko dostopnih in vidnih mestih.

Prav tako jih svarijo pred obiski neznancev in prošnjami za staro železo, kozarec vode, nakup živali ali drugih predmetov. “Storilci to izkoristijo za pregled terena z namenom priprave na kaznivo dejanje,” opozarjajo na kranjski policiji.

Z bakrom dober zaslužek

Povod za krajo je dober zaslužek, saj ima baker kar visoko ceno, pravi Andrej Potočnik iz podjetja za predelavo odpadkov Dinos. Kot dodaja, se na odpadu odkupna cena za kilogram bakra giblje okrog petih evrov, obdelan pa je po njegovi oceni od dva- do trikrat dražji.

Kot pravi Tomaž Šušteršič, solastnik podjetja Krovstvo Šušteršič, ceno narekujejo dobre lastnosti. “To je barvna kovina; ima dolgo življenjsko dobo in se da dobro obdelovati,” našteva. Cena za bakren žleb se v njihovi trgovini glede na razvito širino giblje od 14 do 18 evrov.

Ukradeni žlebovi in drugi izdelki iz bakra se največkrat prodajajo na črno, v manjši meri pa tudi v uradnih podjetjih, ki se ukvarjajo z odkupom barvnih kovin, ugotavljajo kranjski policisti. K Dinosu jih ne vozijo, je prepričan Potočnik. “Stvar je sledljiva. Pri nas se mora stranka izkazati z davčno številko in originalnim osebnim dokumentom,” pojasnjuje in dodaja, da mora prodajalec plačati tudi davek, zaradi česar je zaslužek manjši.