Osebni stečaj. V. V. M. je bil lastnik bara Newcastle v Ljubljani. Zabredel je v dolgove, ob izbrisu njegovega podjetja Vedum pa se je dolg prenesel nanj.
Upniki. Med njimi sta dve državni banki: NLB (terjatev v višini 186.620 evrov) in Nova KBM (28.238 evrov).
Stečajni upravitelj. Odvetnik Jan Veljko vodi stečaj. Z dolžnikom sta se enkrat dobila, nato pa je V. V. M. izginil. “Ne dobim ga, sploh nimam kontakta. Pošto pošiljamo na naslov, ki nam ga je dal, a se ne odziva,” razloži.
Dolgovi. V primeru enega od največjih osebnih stečajev pri nas – gre za propadlega 45-letnega podjetnika V. V. M., ki si je nakopal za pol milijona dolga – je terjatve prijavila tudi švicarska NLB Interfinanz AG. Od omenjenega dolžnika želi izterjati za skoraj 200 tisoč evrov dolga.
Iz vrednosti premoženja upnika, ki ga je odkril stečajni upravitelj, je razvidno, da ji to ne bo uspelo. Celotno premoženje je namreč vredno slabih 90 tisoč evrov, upniki pa stojijo v vrsti. Do postavljenega roka se jih je javilo kar 17, skupaj pa so prijavili za 660 tisoč evrov terjatev.
Poceni zavarovanje
Dolžnik in takratni gostinec V. V. M. je leta 2007 prek svojega podjetja Vedum pri švicarski NLB najel posojilo v višini 350 tisoč švicarskih frankov (ali 211 tisoč evrov). Zavaroval ga je s 44 kvadratnih metrov velikim stanovanjem v Ljubljani, ki je danes ocenjeno na slabih 90 tisoč evrov. Posojilo bi moral odplačati do leta 2013: 79 obrokov v višini 2.100 švicarskih frankov (1.268 evrov po takratnem tečaju) plus obresti in 80. obrok v višini preostanka dolga. A je prej razglasil osebni stečaj.
"Čudna odločitev banke"
Podjetje Vedum je leta 2005 ustvarilo nekaj več kot 23 tisoč evrov prihodkov in dobrega tisočaka dobička, leto pozneje pa 68 tisoč evrov prihodkov in slabih pet tisočakov dobička. V letu 2007 se je poslovanje sesulo: prihodkov je bilo za sedem tisoč, izguba pa je znašala 780 evrov.
Bančnik, ki ni želel biti imenovan.Prihodki in dobiček v letih 2005–2006 kažejo, da posojilojemalec ne bo sposoben poravnavati mesečnega obroka v višini 2.100 švicarskih frankov, kot navajate.
Kako lahko gostinec s takšnim poslovanjem pride do posojila v znesku 350 tisoč švicarjev, smo vprašali bančnike. Na podlagi razpoložljivih podatkov o poslovanju ocenjujejo, da je nekoliko čudno, da mu je banka odobrila tolikšen kredit, a opozarjajo, da ni neverjetno. “Z dobrim poslovnim načrtom in projekcijami bi zadeva lahko šla skozi,” dodajajo. Iz NLB odgovorov, zakaj je bilo odobreno posojilo brez zadostnega zavarovanja, niso želeli dati: “Poslovnih odnosov in posameznih poslov ne moremo komentirati.” Brez odgovora smo ostali tudi pri vprašanjih o tem, koliko terjatev je NLB letos že prijavila in kakšen je bil izplen.
Z ministrstva za finance pa so na vprašanje, kaj menijo o takšni radodarnosti pri posojilih državne NLB, odgovorili, da so poslovne odločitve posameznih družb v pristojnosti uprav in nadzornih.