Tožba je v enem delu očitno brez podlage, v drugem pa prenagljena, saj postopki pred domačimi sodišči še niso zaključeni, poroča časnik Delo.

Spoštovanje pravice do družinskega življenja starih staršev velja za omogočanje stikov z vnuki, ne pa skupnega življenja, je po navedbah Dela ena od utemeljitev ESČP v odločitvi, da je tožba babice dečkov, ki sta bila proti volji starih staršev marca 2016 napotena v rejništvo, nesprejemljiva.

Babica dečkov se je s pomočjo odvetnika Velimirja Cugmasa v Strasbourg pritožila na odločitev vrhovnega sodišča, ki je oktobra leta 2016 pri odvzemu otrok prepoznalo postopkovne napake velenjskega centra za socialno delo in ugotovilo kršitev pravice babice do družinskega življenja, a hkrati odločilo, da samo ne more presoditi o zahtevku vrnitve v prvotno stanje, torej o tem, da naj se otroka vrneta k njej.

Ustavno sodišče je zavrnilo obravnavo njene pritožbe, s čimer so bila pravna sredstva pri nas izčrpana.

Dve leti kasneje Koroška dečka: Kažeta posebnosti, ki so posledica slabih razmer med odraščanjem

V odločitvi piše, da ESČP priznava, da je vez med starimi starši in vnuki lahko tako tesna, da se obravnava kot družinsko življenje, poudarja pa, da je v normalnih razmerah medsebojno razmerje med starimi starši in vnuki drugačno po naravi in intenzivnosti, kot je med staršem in otrokom.

Če bi staršem omejili dostop do otroka, ki bi bil nameščen v rejo, bi to v večini primerov pomenilo poseg v starševo pravico do spoštovanja družinskega življenja, kot jo opredeljuje 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Pravica starih staršev do družinskega življenja pa bi bila kršena le, če bi javne službe tako omejile stike z vnuki, da se odnos med starimi starši in vnuki ne bi mogel normalo ohranjati. Pravica do družinskega življenja starih staršev je primarno torej razumljena kot pravica do normalnih odnosov s stiki, ne pa do skupnega bivanja, navaja Delo.

Sodišče se je že srečevalo s primeri, ko so otroci ostali brez staršev in so potem stari starši postali njihovi skrbniki. Tudi v tem primeru so pristojni pritožnici in njenemu partnerju svetovali, naj zaprosita za dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti. Njena prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ni primerna za dolgotrajno skrb za otroka.

Foto: Shutterstock Gugalnica

Nanjo se je pritožila in upravno sodišče je za presojo angažiralo tudi izvedenca. Ta je ocenil, da babica dolgoročno ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Tudi na to odločitev se je pritožila, ali bo vrhovno sodišče dopustilo revizijo, še ni znano, navaja Delo.

S tem torej glede rejništva v Sloveniji vsa pravna sredstva še niso izčrpana, v nadaljnjem postopku je možna tudi ustavna pritožba, je za STA danes dejal odvetnik babice dečkov Velimir Cugmas, ki odločitve ESČP še ni dobil in je ne želi podrobneje komentirati, dokler mu ne bo uradno vročena, ker do takrat ne učinkuje. Pričakuje jo v nekaj dneh, se je pa z njo že seznanil na spletnih straneh ESČP. Je pa dejal, da si bo prizadeval, da bo "ta pot šla do konca", verjame tudi, da bodo uspeli v revizijskem postopku.

"Upam, da se bo s to odločitvijo ESČP zadeva končala, kar bo tudi v največjo korist otrok pa tudi babice in dedka," pa je za Delo komentirala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki opravlja tekoče posle in se je v iztekajočem se mandatu te vlade zaradi primera dečkov dvakrat zagovarjala na interpelaciji v DZ.

Babica in dedek sicer imata stike z dečkoma, a so podrobnosti vseh postopkov, ki so povezani s temi stiki, tajni. Je pa Cugmas danes povedal, da stiki potekajo, kot je to določilo sodišče, da pa si babica z novim predlogom pred Okrožnim sodiščem v Celju prizadeva te stike razširiti.

dezurni@zurnal24.si