Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je umaknila oznako tajnosti s strategije upravljanja kapitalskih naložb države za obdobje 2011–2015 in jo predstavila javnosti. AUKN je vladi predlagala prodajo določenih večjih slovenskih podjetij, ki pa jih niso želeli imenovati.

Kot je povedal član uprave AUKN Marko Golob, gre za večja podjetja, saj s kumulativno prodajo malih naložb zneskov, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ni mogoče doseči.

V vsakem primeru bo treba varčevati

"Postavlja se ključno vprašanje: ali v tem trenutku iti v razprodajo ali se lotiti varčevanja. Lahko se nam zgodi, da v dveh letih razprodamo vse, kar imamo, in na osnovi teh prihodkov ublažimo proračunski primanjkljaj, nato pa bomo v dveh, treh letih, ko ne bomo sprejeli določenih strukturnih ukrepov, na istem kot zdaj, z razliko, da premoženja ne bo več," opozarja Golob in dodaja, da samo prodaja državnega premoženja ne more biti glavni vir za pokrivanje proračunskega primanjkljaja. "To jasno pomeni, da se bo morala država verjetno zelo boleče soočiti s tem dejstvom in začeti varčevati."

Na AUKN sicer, tako Golob, približno vedo, kaj bi bilo mogoče trenutno dobro prodati in česa ne. Priporočilo vladi je, da proda tista podjetja, ki imajo možnost razvoja v okviru večjih sistemov oziroma strateških partnerjev in ki jih je mogoče prodati nad knjižno vrednostjo. To v tem trenutku zagotovo niso banke, je pa to verjetno sektor energetika. Toda, glede na neizkoriščen kreditni potencial elektro podjetij v tem trenutku in velik investicijski val, ki je pred njimi, elektro podjetja verjetno niso najbolj primerna za prodajo.

Čas pred volitvami "pravi"

Večina podjetij, v katere je lastniško vpeta država, se trenutno vrednosti pod knjižno vrednostjo, izjema sta le Krka in Petrol. Krka za prodajo ni predvidena, Petrol pa verjetno je, pravi Golob. "Prodaja večinskega deleža Petrola bi prinesla neko prevzemno premijo, z njo je mogoče sanirati zgodbo Kada in Soda za nekaj let naprej, pomenil priliv od 600 do 700 milijonov evrov na kapitalski trg, lahko se utrdi položaj družbe v regiji," je svoje osebno mnenje predstavil Golob.

AUKN se je za predstavitev strategije, ki je bila pripravljena do sredine junija, vlada pa je ni potrdila, odločila, ker odpira vprašanje celovitega upravljanja državnega premoženja. Čas pred volitvami, ko je od številnih političnih strank slišati napoved sprememb pri upravljanju državnega premoženja, je po Golobovih besedah za predstavitev primeren. "Prav je, da vse stranke, ki tekmujejo za sedeže v državnem zboru, podajo dogovore na ta vprašanja," meni član uprave AUKN.