Atlantis v vesolje šele januarja

Foto: Žurnal24 Vesoljsko plovilo, na krovu katerega je sedem astronavtov, se je že utirilo v or
Zaradi ponovljenih težav z enem od merilnikov za gorivo Nasin raketoplan Atlantis letos ne bo videl vesolja. Na pot se bo odpravil 2. januarja.
Oglej si celoten članek

Ameriška vesoljska agencija je sprva načrtovala, da bo raketoplan proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) skupaj z evropskim znanstvenim laboratorijem poletel ob 21.21 po srednjeevropskem času, vendar pa so se med polnjenjem raketoplana z gorivom znova pokazale težave, ki so izstrelitev preprečile že v četrtek.

Tedaj sta namreč odpovedala dva od štirih merilnikov za gorivo velikega raketoplanovega rezervoarja za tekoči dušik in sta kazala, da je rezervoar prazen, čeprav je bil dejansko poln. Strokovnjaki so že upali, da so napako odpravili, ko se je danes med polnjenjem goriva v enega izmed zunanjih rezervoarjev pri enem merilniku napaka ponovila. Okno za decembrsko izstrelitev se sicer zapre šele v četrtek, vendar pa želijo v Nasi do januarske izstrelitve temeljito preučiti napako.

Merilniki morajo delovati
Vodja Nasinega programa raketoplanov je pojasnil, da je napaka zelo skrivnostna, in jo je primerjal z napako na električnem sistemu avtomobila, ki se popravi sama od sebe, še preden pridemo z vozilom do mehanika.

Kot določajo stroga pravila Nase, se lahko odštevanje za izstrelitev začne le, če vsi štirje merilniki delujejo pravilno. Ti merilniki so pomemben del rezervnega sistema, ki omogočajo, da glavni motorji raketoplana med izstrelitvijo v orbito delujejo ravno prav časa. Če bi se ugasnili pred prihodom v orbito, bi moral raketoplan zasilno pristati, če pa bi delovali predolgo, bi to lahko povzročilo tudi eksplozijo motorjev in s tem raketoplana. Podobno bi se lahko zgodilo tudi, če bi rezervoar puščal.

Dolga leta dela v enem modulu
Med 11-dnevno misijo naj bi raketoplan na ISS ponesel 21 ton in 880 milijonov evrov vreden modul Columbus, v karem je visokotehnološki laboratorij. V omenjeni modul je vgrajenega več kot deset let dela, zato bo njegova združitev z ISS pomemben mejnik za vesoljsko postajo. Laboratorij, ki bo omogočal dragocene poskuse v breztežnostnem prostoru, bo namreč postal prva evropska stalna baza v vesolju. Na ISS sicer že deluje še en laboratorij, ameriški modul Destiny, ki se je postaji pridružil že leta 2001.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.