“Bistvene kršitve postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotna uporaba materialnega prava” so razlogi, zaradi katerih družbi Liko Liboje in Los cestna oprema Kočevje prek poobblaščenca AR PLANE izpodijata sklep o dokapitalizaciji Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars). Okrožno sodišče v Celju je namreč 31. marca v sodni register vpisalo podatke o povečanem kapitalu Darsa. Podlaga za tak vpis je bil februarski sklep vlade, po katerem se je premoženje Darsa z dobrih 200 tisoč evrov povečalo na poltretjo milijardo evrov.

Stvarni ali fiktivni vložek
Stvarni vložek po sklepu vlade predstavlja razlika med dolgom države do Darsa in vrednostjo zemljišč, na katerih so avtoceste, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo zakona o Darsu. “Stvarni vložek se ne glede na določbe zakona o gospodarskih družbah vpiše v sodni register brez cenitve in brez revizije vrednosti,” je zapisano v dokumentu, ki ga je podpisala predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik. “Predmet stvarnega vložka bi moral biti definiran, poleg tega bi moral ustrezati nominalni vrednosti na dan, ko je skupščina sklepala o tem, ne pa da se nanaša na lanski januar,” oporekajo pritožniki, prepričani, da bi morala biti opravljena tako cenitev premoženja kot revizija.

Avtoceste brez dovoljenj
Po mnenju pritožnikov, ki jim Dars za postavitev ograj ob avtocesti dolguje najmanj dva milijona evrov, je sporno tudi to, da pretežni del teh sredstev, prek katerih naj bi bil Dars dokapitaliziran, nima veljavnega uporabnega dovoljenja. “Ali gre v resnici za avtoceste ali samo za kmetijska zemljišča, prevlečena z asfaltom, katerih lastništvo sploh še ni v celoti zemljiško knjižno urejeno?” se sprašujejo pritožniki. Če bi jim s pritožbo uspelo, bi osnovni kapital Darsa spet znašal 200 tisoč evrov, družba bi bila kapitalsko neustrezna, s tem pa tudi insolventna in bi ji grozil celo stečaj.