Potem ko je območje evra Cipru v zameno za finančno pomoč naložila obdavčitev bančnih vlog varčevalcev v tamkajšnjih bankah, so se pojavile bojazni o propadu finančnega sistema otoške države. V Sloveniji se varčevalcem ni treba bati za vloge v bankah, pravi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.

Razlika je že med bankami samimi, je ocenil Arhar. Bilančna vsota bank na Cipru denimo po nekaterih podatkih dosega celo osemkratnik bruto domačega proizvoda (BDP) države. V Sloveniji je skupna bilančna vsota bank za primerjavo nekje okoli 130 odstotkov slovenskega BDP. Poleg tega so ciprske banke tesno povezane s finančno krizo v Grčiji in so v zelo slabi kondiciji.

Arhar je spomnil tudi na strogo izvajanje zakonodaje o pranju denarja v Sloveniji ter na jeseni lani sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Prav boljši nadzor nad pranjem denarja je eden od pogojev za pomoč Cipru. Razmer v tej otoški članici območja evra in v Sloveniji tako ni moč primerjati.

Slovenija se bo izognila izpolnjevanju pogojev

Arhar je prepričan, je da se bo lahko Slovenija z ukrepi, ki jih pripravlja država za stabilizacijo bančnega sistema, izognila položaju, ko bi sploh morala razmišljati o izpolnjevanju kakršnih koli pogojev v zameno za mednarodno finančno pomoč.

Ob tem pa so banke v Sloveniji v velikem obsegu v lasti države, medtem ko drugod niso, a so jim države kljub temu pomagale, je nadaljeval.

Slovenije prav tako ne moremo primerjavi z ostalimi ranljivimi članicami EU. "Poglejte samo javni dolg ali zadolženost prebivalstva," je dejal.

Glasovanje o obdavčenju denarnih vlog prestavili na torek

Ciprski parlament je glasovanje o zakonodaji o obdavčenju denarnih vlog, ki je del dogovora o finančni pomoči otoški državi, prestavil na torek popoldne. Ciprska vlada skuša namreč danes doseči spremembe dogovora, tako da bi bila dajatev za manjše denarne vloge nižja od sprva predvidene ali pa bi bili ti bančni depoziti iz ukrepa celo izvzeti. Ciprski poslanci so želeli o zakonodaji zaradi negativnega odziva na trgih glasovati že danes, a je bilo glasovanje zdaj prestavljeno na torek popoldne.

Ciper se je zaradi velike izpostavljenost predimenzioniranega bančnega sektorja in gospodarstva do obubožane Grčije znašel na robu bankrota. Države z evrom so otoški državi po maratonskem zasedanju v soboto zgodaj zjutraj odobrile 10 milijard evrov pomoči, a v zameno zahtevale poseben ukrep.

Ciper mora namreč uvesti poseben davek na bančne depozite, ki bo za depozite, nižje od 100.000 evrov, 6,75-odstoten, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstoten. V zameno naj bi sicer varčevalci dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti, kar pa večine varčevalcev, ki so konec tedna stali v dolgih vrstah pred bankomati, ni pomirilo.

Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je v nedeljskem televizijskem nagovoru dejal, da je sporno obdavčenje kot del ukrepov, ki jih država mora sprejeti, še "najmanj boleča" možnost za Ciper. Obvezal pa se je, da si bo prizadeval doseči, da bi vpliv na male varčevalce omejili.