"Stroški odločanja so veliki, vendar pa se morata strani najprej dogovoriti, kaj točno bosta plačali. Ena je cena arbitrov, potem pa je tu še vprašanje, koliko bosta državi plačali za administrativno pomoč," nam pojasni Bojko Bučar, profesor mednarodnega prava na fakulteti za družbene vede.
"Tekanja sodnikov ob meji ne bo!"
Arbitri bodo, ko bodo enkrat imenovani, preučili vso predloženo dokumentacijo oziroma memoranduma.
EU bo naredila seznam arbitrov, katere bosta nato izbirali vpleteni strani. Nekoč bi bil najresnejši kandidat Miha Pogačnik, zdaj se govori o ustavnem sodniku Ernestu Petriču, izključiti pa ne moremo niti pravnice in profesorice Mirjam Škrk, meni Bučar.
Petrič je dopoldne za STA dejal, da je pripravljen na pogovor s pristojnimi ljudmi v vladi o tem, da bi lahko bil slovenski arbiter na arbitražnem sodišču. Ustavni sodnik popoldne na naša vprašanja ni želel odgovarjati.
Sledi natančna analiza odgovorov ene in druge strani na memorandum, nato organizirajo ustno predstavitev ene in druge strani, na koncu pa izdelajo svoje mnenje.
"Tekanja sodnikov ob slovensko-hrvaški meji ne bo! Terensko delo zato ni potrebno," doda Bučar.
Sodna rešitev ali arbitraža?
Poznavalec mednarodnega prava nadaljuje, da bi bila sodna rešitev možna pred pomorskim sodiščem v Hamburgu, vendar pa je slovenski vrh menil, da bi bili v prikrajšanem položaju, saj je bil mednarodni pravnik Budislav Vukas dolgo podpredsednik omenjenega sodišča.
Drugi argument proti je tudi pomanjkanje izkušenj omenjenega sodišča.
Predložitev spora pred meddržavno sodišče ima tudi pomanjkljivost, saj se sodniki vedno odločajo le na podlagi mednarodnega prava, kar pa je dokaj ozko določeno.
Pravila mednarodnega prava so lahko namreč izjemno ozko tolmačena.
"Arbitraža je malo bolj fleksibilna kot mednarodno sodišče, poleg tega pa ima vsaka stran večji manevrski prostor pri izbiri arbitrov," zatrdi Bučar.
Bojko BučarNi razloga, da državi ne bi spoštovali odločitve sodišča, saj sta pristopili prostovoljno.
Bomo odločitev spoštovali?
Ob neupoštevanju zavezujoče odločitve je država lahko deležna različnih diplomatskih sankcij, določenih enostranskih načinov reševanja sporov, skoraj zagotovo pa se poslabšajo odnosi med državami.
"Države potem poskušajo enostransko zagotoviti spoštovanje arbitražne odločitve."
Ima Slovenija po MP pravico do odprtega morja?
"Ne gre za to, ali ima Slovenija v svojem geografskem položaju pravico dostopa na odprto morje. Človek bi se prej nagibal k odgovoru, da ne. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali ima Slovenija tovrstne pravice že od prej, na osnovi tega, kar je bila njena pravica v Jugoslaviji. Arbitri se bodo morali ukvarjati tudi s tem," konča Bučar.