"Živali so se najverjetneje okužile na paši," so za zurnal24.si povedali na Veterinarski upravi Republike Slovenije (Vurs). Razložili so, da bakterija Bacillus anthracis, ki povzroča bolezen, ob stiku z zrakom tvori spore. Te se zadržujejo v okolju, največ v zemlji, so zelo odporne in lahko tam preživijo več let. Z vodo lahko prispejo na površje zemlje. 

Upajo na omejitev bolezni
"Predvidevam, da je ob zadnjih močnih padavinah spora bakterije izplavala iz zemlje, živali pa so se verjetno okužile s krmo,"  je za zurnal24.si povedal Slavko Hren z Veterinarske postaje Slovenske Konjice. "Upam, da nam je bolezen uspelo omejiti. Kmetijo smo osamili, govedo po okoliških kmetijah pa pocepili z ustrezno vakcino." Dodal je, da je antraks na slovenskokonjiškem območju nazadnje razsajal pred 25 leti, ravno za letos pa je bila načrtovana ukinitev območja, okuženega z antraksom, ki pa bo zdaj padla v vodo.

Vurs je za kmetijo v Žičah odredil preventivne ukrepe, kot so prepoved prometa z živalmi, prepoved razvažanja gnoja in gnojevke po travnih površinah, prepoved klanja živali, vakcinacija govedi, postavitev dezinfekcijske bariere in izvedba razkuževanja hleva, ter izvajanje drugih splošnih preventivnih ukrepov (prijava suma na bolezen, vzdrževanje higiene, izolacija bolnih živali ...).

Udaril po sedmih letih /STA

Direktorica celjskega veterinarskega urada Andreja Bizjak je pojasnila, da so v Sloveniji v zadnjih 50 letih registrirali 78 območij, kjer se je pojavila omenjena bolezen, nazadnje leta 2001 v okolici Tolmina.

Šest poginulih živali
Po do zdaj znanih podatkih je bolezen zahtevala šest žrtev. Štiri goveda so ji podlegla na kmetiji v Žičah pri Slovenskih Konjicah, bolezen pa so po poročanju Dnevnika odkrili tudi pri dveh poginulih živalih z neke kmetije v Občini Poljčane. Lastnik kmetije v Žičah Jože Očko je zagotovil, da je njihova kmetija vključena v kmetijsko-okoljske programe, zato je za živino poskrbljeno celo nadstandardno, ves čas pa zgledno sodelujejo z veterinarji.

Vzrok za izbruh bolezni v megli
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije se bolezen pojavlja pri rastlinojedih živalih, predvsem tistih, ki živijo na močvirnatih območjih. Prenaša se z oporečno vodo ali krmilom. Bolezen je relativno pogosta v južni polovici Evrope.

Vodja slovenskokonjiške veterinarske postaje Slavko Hren je pojasnil, da za zdaj še ne vedo, kako je omenjena okužba prišla na to območje, ena od možnosti je tudi prenos iz tri kilometre oddaljenega najbližjega okuženega območja, za katero so bili prepričani, da je počasi že ozdravljeno. "Od trenutka, ko je bil potrjen pozitiven test na antraks, smo opravili vse osnovne ukrepe. Lastniku smo dostavili razkužilo, prepovedan je bil promet živali, razvoz gnojevke in prodaja krme, zagotovili pa smo tudi cepivo ter živali že cepili," je dejal Hren in dodal, da trenutno na kmetiji izvajajo potrebni nadzor.

Čeprav so v Žičah tri nahajališča pitne vode, je tudi direktorica slovenskokonjiške komunale Špela Hlačar zagotovila, da nevarnosti okužbe ne more biti, saj je čistilna naprava poleg dezinfekcije s klorom opremljena tudi s tako imenovano UV-dezinfekcijo, ki bi še pred uporabo občanov izločila tovrstne snovi.

Pazljivo pri zakolih

V Sloveniji je antraks pri ljudeh dokaj redek. V večini primerov je šlo za kožno vrsto bolezni. Zadnji primer okužbe je bil zabeležen leta 1983, ko sta v Komendi zbolela lastnik živali in mesar.

Redek pri človeku, a lahko zelo nevaren
Človek se z vraničnim prisadom okuži zelo redko. Naj poudarimo, da se ne prenaša s človeka na človeka. Pri človeku se pojavlja ali v kožni, ali v črevesni, ali v pljučni obliki. Daleč najpogostejša je s 95 odstotki vseh primerov kožna oblika, ki ni smrtna. "Kožni antraks", ki ga povzroči stik s tkivom okužene živali, se začne s pojavom rdeče pege na koži, ki se kmalu razvije v mehurček s hemoragično vsebino. Ko se mehurček posuši, na njegovem mestu nastane temnordeča, skoraj črna krasta.