"Začel bi s skepso, da so pri Anonymousu res v celoti za to izjavo. Na Twitterju in YouTubu so objavili, da ne podpirajo napada na Facebook (FB), ker podpirajo gibanje Occupy Wall Street," o sesutju FB, ki je domnevno napovedano za 5. november, pravi Gorazd Božič iz Si-Certa.
"Napisali so, da se sicer ne strinjajo z vsemi poslovnimi praksami, ki jih FB izvaja, a da tej izmenjavi informacij vseeno ne želijo škodovati. Znotraj gibanja pa so lahko frakcije, da nekateri rečejo ja, drugi pa ne," razlaga strokovnjak za spletno varnost.
"Svoje že dosegli"
"Kar je tukaj vredno razmisleka, je to, zakaj bi se Anonymous zdaj loteval FB," pa se sprašuje spletni strokovnjak Vuk Ćosić. "Mislim, da je to nekaj zelo podobnega početju tistim mladim ljudem, ki spijo pred našo borzo. S tem nam dajo misliti, nas opomnijo, da je neka tema prehitro pozabljena ali da smo se s čim prehitro sprijaznili," dodaja Ćosić.
V tem primeru smo se po njegovih besedah sprijaznili "s pravili delovanja FB". "Kar se mene tiče, mediji njihovo grožnjo tako pridno ponavljajo v globalnem merilu, da je Anonymous že dosegel svoje – prisilil nas je, da razmislimo o svojem delovanju na FB," pravi Ćosić.
Da je obsežen napad malo verjeten, meni tudi Tanja Šterk s Safe-si. Kot poudarja, je pomembno, da se vsak uporabnik FB zaveda, da kar je enkrat objavil, tam ostane za vedno.
Čeprav se uporabnik "ta trenutek odloči za izbris določene informacije oziroma celotnega FB-profila, bodo podatki nekje ostali shranjeni". Šterkova poudarja, naj zato "na FB res objavimo le tisto, za kar nam je vseeno, ali to vidijo tudi drugi".
Tarča še karteli
Prejšnji teden je Anonymous napovedal, da stopa tudi v boj proti spletni pedofiliji. Na spletu je objavil seznam uporabnikov nekaterih pedofilskih strani, ki jih z običajnim iskanjem po spletu ni mogoče najti, saj so na tako imenovanem darknetu.
Te dni pa je javnost izvedela tudi za domneven spor med Anonymousom in enim od mehiških narkokartelov. Karteli so se že prej zapletli v spor z aktivisti, ki so o njihovih nečednostih poročali na spletu, zdaj pa naj bi ugrabili enega od članov Anonymousa. Tako so hekerji v videu napovedali, da bodo začeli objavljati imena članov kartela. Napoved so po poročanjih nekaterih tujih medijev že preklicali, saj naj bi bilo preveč verjetno, da bi zaradi tovrstnih objav ljudje izgubljali življenja.
Prvič z WikiLeaksom
Anonymous, ki ikonografijo večinoma črpa iz filma V kot Vroče maščevanje, je zaslovel z napadi na Mastercard in Viso.
Njune strani so postale tarča po tem, ko sta po objavi ameriških diplomatskih depeš blokirala nakazovanje denarja za podporo WikiLeaksu.
Boj "virtualnih prostozidarjev" proti vladam, cerkvam, korupciji ...
Anonymous je neformalna skupina hekerjev s skupnimi, sicer ohlapno oblikovanimi cilji in tudi nekakšno skupno ideologijo. Zagovarjajo namreč svobodo na spletu, za katero se tudi bojujejo. Skupina obstaja približno tri leta, k njej prištevajo nekatere spletne strani, nekateri člani pa so se tudi razkrili v javnosti. Večina članov je anonimna.
- Vojna proti scientologom. Obtožili so scientologe spletne cenzure, protestirali so pred cerkvami in nosili značilne maske. Protesti so se začeli v ZDA in se razširili po drugih državah. V enem od teh se je prvič nekdo predstavil kot član skupine Anonymous.
- Sodelovanje pri arabskih protestih. Anonymous so vdrli v spletne strani vrste arabskih vlad, med drugim v libijsko, tunizijsko, egiptovsko in jordansko, ter podprli upor v Siriji. Zrušili so spletno stran takrat vladajoče egiptovske stranke bivšega predsednika Hosnija Mubaraka in pripomogli k zaprtju osebne spletne strani bivšega libijskega predsednika Moamerja Gadafija.
- Operacija Sony. Sonyjeve spletne strani so napadli, ker je multinacionalka tožila Georgea Hotza, ki je razbil zaščito playstationa 3. Aprilski napad na omrežje Playstation pa so zanikali.
- Operacija Indija. Podprli so indijsko gibanje za boj proti korupciji.