"Anhovo vedno znova nasrka - zaradi azbesta, zaradi vode in zaradi smeti, ki so prisotne v zraku. Skupaj smo se odločili, da to presekamo, ker smo prepričani, da ko zaščitimo prebivalce Anhovega, zaščitimo vse in naredimo korak proti družbi, v kakršni želimo živeti," je v izjavi za medije pred DZ v Ljubljani povedala Nika Kovač iz zavoda Inštitut 8. marec, ki je z Društvom Eko Anhovo in Dolina Soče, Civilno iniciativo Danes, Amnesty International Slovenija, Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Umanotero, Eko krogom in Mladimi za podnebno pravičnost pripravil kampanjo Naj Anhovo zadiha.

Po vsej državi bodo zbirali podpise podpore predlogu novele zakona o varstvu okolja, ki so ga danes prinesli v DZ skupaj s pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov v podporo zakonu.

Po predlogu bi med drugim izenačili standarde izpustov iz sežiga in iz sosežiga odpadkov. Kot je dejal Gregor Volk iz Inštituta 8. marec, trenutno namreč veljajo bistveno milejše omejitve izpustov strupenih snovi za sosežigalnice kot za sežigalnice. "S tem bomo ljudem končno zagotovili ustavno zagotovljene pravice do čistega, zdravega okolja in do enakosti pred zakonom," je dodal.

Novela bi uvedla tudi pogostejši monitoring in večjo transparentnost, saj bi morali biti podatki sproti objavljeni in javno dostopni. "Pred kratkim smo videli primer, kako niti ti tako nizki standardi niso zagotovljeni, kako nekateri že več let niso poročali podatkov," je o primeru Salonita Anhovo (ki po ugotovitvah Agencije RS za okolje ni sporočal enega od parametrov meritev, sam pa pravi, da ga glede na okoljevarstveno dovoljenje ni bil dolžan, bo pa pripravil njegov pregled) dejala Maja Koražija iz Inštituta 8. marec.

Zakonske spremembe bi prinesle tudi okoljsko dajatev na sosežig, ki bi jo morali plačevati onesnaževalci, deležne pa bi je bile občina, v kateri je naprava, in sosednje občine ter država. Poraba bi bila namenska, in sicer polovično za zmanjševanje količine odpadkov in za prilagajanje na podnebne spremembe, je dodala Tija Jakič iz istega zavoda.

"Slepimo se, če mislimo, da lokalni problem v Anhovem tako s pravnega kot dejanskega vidika ni vseslovenski problem," je povedal Aljoša Petek iz PIC in dodal, da je zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji in EU primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom oz. zdravjem ljudi.

"Najprej so ljudi in dolino zastrupljali z azbestom. Kot da ta grozna izkušnja prezgodnjega zbolevanja in umirjanja premnogih ljudi še ni dovolj - tudi sam sem azbestni bolnik - nas sedaj zastrupljajo s sežiganjem ogromnih količin tudi zelo nevarnih odpadkov," je poudaril predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž.

Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes, ki živi v vasi v neposredni bližini cementarne Salonit Anhovo, je dodala, da "ne smemo dopustiti, da se cementarna in druge naprave za sosežig odpadkov izmikajo strogim okoljskim zahtevam in še naprej ogrožajo naše zdravje in našo prihodnost". Odločevalce je pozvala, da podprejo zakonski predlog.

Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija je izpostavila, da je zdravo okolje človekova pravica oz. je povezano z vrsto drugih človekovih pravic, spoštovanje človekovih pravic pa so dolžne zagotoviti oblasti. A ko te zatajijo, vzamejo organizacije civilne družbe, aktivisti in drugi stvari v svoje roke, je dejala in izrazila prepričanje, da se bo "ponovno vsa Slovenija združila v eni akciji".

Predstavnik Mladih za podnebno pravičnost Gaj Kolšek in Petra Meterc iz Inštituta 8. marec sta poudarila, da je skrajni čas, da se začne zdravje ljudi in narave postavljati pred interese kapitala.