Minister za finance Dušan Mramor in ameriški veleposlanik Brent R. Hartley sta podpisala sporazum, da bo Slovenija poplačala svoj 16,39-odstotni delež dolga, ki si ga je nekdanja SFRJ izposodila v letih med 1958 in 1961 za namen pridobivanja različnega blaga in storitev. Leta 1961 je upravljanje teh dolgov na ameriški strani prevzela USAID.

Slovenija bo ta dolg v višini 2,07 milijona dolarjev oziroma okoli 1,83 milijona evrov vrnila predvidoma do 31. julija. Sredstva pa bomo zagotovili iz računu Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, ki bo znesek poravnal iz svojega namenskega premoženja.

Uradno nismo vedeli za dolg

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance je do razpada SFRJ obroke redno odplačevala, po razpadu skupne države pa so si naslednice dolg med seboj razdelile po ključu Mednarodnega denarnega sklada. Ostale naslednice nekdanje SFRJ so dolg priznale v okviru bilateralnih pogajanj z ZDA pod okriljem Pariškega kluba. Slovenija, ki je Sporazum z ZDA po Pariškem klubu podpisala prej kot ostale naslednice, takrat z zadevnim dolgom uradno ni bila seznanjena.

S sporazumom sta se državi tudi sporazumeli, da Slovenija poleg svojega deleža neodplačane glavnice plača tudi pogodbene obresti v višini 3,5 odstotka letno do 6. maja 1996, t.j. do dneva, ko je Slovenija v okviru Pariškega kluba podpisala sporazum z ZDA. Pogodbene obresti tako ne tečejo od 7. maja 1996 do 31. julija 2015, ko je na podlagi ratifikacije sporazuma v Državnem zboru RS predvideno plačilo obveznosti v celoti.