Vendar pa je bilo za ta teden načrtovano, da si bo večina delavcev na gradbišču vzela prosto, zato je težko govoriti, ali je to posledica suspenza, je pojasnil direktor Teša Simon Tot.
Več bo tako znanega v ponedeljek, je dejal Tot. Po njegovih pojasnilih so bila do zdaj dela na gradbišču šestega bloka zelo intenzivna in so pred terminskim načrtom.
Ne vedo, ali bodo dobili poroštvo
Ker država še vedno ni povedala, kdaj bo podpisana poroštvena pogodba, po kateri bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke (EIB), se v Tešu po njegovih navedbah težko pogajajo z Alstomom.
"Država bi nam morala povedati, ali bomo dobili poroštvo ali ne. Tu nimamo več časa," je poudaril Tot. Ob tem je dodal, da je zadeva prišla do te točke, ko tudi ne morejo več zagotavljati, ali bo končna cena projekta 1,3 milijarde evrov.
Če v ponedeljek dobijo zagotovilo, da bo poroštvena pogodba podpisana pravočasno - po Totovih besedah je to "včeraj" -, potem imajo v Šoštanju podlago za pogajanja in dogovor z Alstomom za premik zapadlih obveznosti. Teh je za 154 milijonov evrov, skupaj s slovenskimi podjetji pa je zapadlih obveznosti preko 160 milijonov evrov.
"Stvar je zelo resna"
Minister za finance Janez Šušteršič je sicer 23. oktobra pojasnil, da bo poroštvena pogodba za podpis z EIB pripravljena, ko bodo razrešene vse dileme. Kaj pri tem ostaja odprto, ni želel govoriti, ker da gre "za pogajanja".
Tot sicer ne ve, kaj je imel minister "v mislih", saj po njegovih pojasnilih ministrstvo ni v stikih s Tešem. "Stvar je izredno resna," je poudaril Tot. Govora je namreč o skoraj 558 milijonih evrov - to je denar, ki je rezerviran pri EIB in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), pa ne morejo do njega, saj je treba speljati formalne postopke za črpanje posojil.
Pri EIB tako na črpanje čaka 440 milijonov evrov in pri EBRD 117,5 milijona evrov. "Če to dobimo, potem bo projekt normalno funkcioniral," je dodal prvi mož Teša.
EIB in EBRD se bosta umaknili, če Teš do 30. novembra ne bo začel črpati posojil. EIB bo potem treba vrniti tudi 110 milijonov evrov že črpanega posojila, EBRD pa 82,5 milijona evrov, medtem ko bi bilo treba Alstomu vrniti 160 milijonov, zraven pa je treba prišteti še ostale stroške, ki bi bili posledica odhoda bank.
Če bi se Alstom s 1. novembrom popolnoma umaknil z gradbišča, realno ocenjeni stroški narastejo do 30 milijonov evrov v dveh mesecih, je danes še pojasnil Tot.